Menu Item
V prvem letu se je sedanja koalicija redno sestajala na Brdu pri Kranju ter po vsakem srečanju napovedala vrsto reform in pomembnih zakonov. A so številne njihove napovedi in časovnice doslej ostale neuresničene. Danes se vladajoči vračajo na Brdo in obljubljajo, da bodo znova vzeli pod drobnogled načrtovane reformne projekte. "Jasno nam je, da so nam ljudje zaupali, ker si želijo sprememb, in te bomo tudi izpeljali," je ponovno obljubil premier Robert Golob. In katere projekte nameravajo ministri predstaviti na današnjem srečanju?
Ministri in koalicijski poslanci se bodo danes sestali na Brdu pri Kranju. Napoved srečanja, ki ga je sklical premier Robert Golob, je kratka in zelo splošna – srečanje bo namenjeno pregledu uresničevanja koalicijske pogodbe in načrtu dela do konca mandata.
Po pričakovanju udeležencev bo dogodek potekal predvsem v motivacijskem duhu, kakšnih odmevnejših odločitev naj ne bi sprejeli. Naj bi pa pregledali, kaj se dogaja z reformami, katerih izhodišča je vlada že sprejela, in kje so se zataknile nekatere, ki so jih na začetku mandata tako glasno napovedovali.
Zato smo ministrstva za finance, zdravje, delo in solidarno prihodnost vprašali, kaj bodo njihovi predstavniki povedali o reformnih projektih ter kakšni so obeti za uveljavitev zdravstvene, davčne, pokojninske in stanovanjske reforme ter še nerealiziranih pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi.
Davčna reforma: nepremičninski davek se zdi še oddaljen
Na ministrstvu za finance so bili s svojimi pojasnili precej skopi. Iz izjav finančnega ministra Klemna Boštjančiča po sredini seji sveta stranke Gibanje Svoboda pa je mogoče sklepati, da koalicijski partnerji danes še ne bodo dobili obširnih pojasnil v zvezi s tolikokrat izpostavljenim nepremičninskim davkom oziroma obdavčitvijo premoženja.
Da bi aktualna vlada morala uvesti nepremičninski davek, vseskozi poudarjajo v Levici, razpravo na to temo pa je prejšnji teden v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija obudil predsednik SD Matjaž Han. “Tista nepremičnina, ki jo nekdo uporablja za osnovno življenje, naj bo obdavčena po sedanji stopnji, vsaka naslednja pa mora biti obdavčena progresivno,” je dejal Han. Podpredsednik vlade Matej Arčon se je na njegove besede odzval z napovedjo, da bo vlada do konca mandata “zagrizla” tudi v obdavčitev premoženja.
Boštjančič je v sredo na novinarsko vprašanje, ali se bo to dejansko zgodilo, odgovoril, da bodo obdavčitev premoženja in razbremenitev plač vključili v drugi paket davčnih sprememb. Izhodišča za drugi davčni sveženj naj bi vlada po njegovih napovedih obravnavala do konca leta, usklajevanja znotraj delovnih skupin na ministrstvu za finance in v ožji vladni skupini pa naj bi že potekala.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo minister Boštjančič res lahko strl tako trd oreh, kot je uvedba nepremičninskega davka. Kot je znano, se namreč zapleta že pri prvem paketu davčnih sprememb, ki po prepričanju poznavalcev prinaša zgolj kozmetične popravke in minimalne finančne učinke.
Zdravstvena reforma: ločitev javnega in zasebnega zdravstva
Da je prenova zdravstvenega sistema prioriteta sedanje vlade, v koaliciji poudarjajo že od začetka mandata. Vendar pa večjih korakov v smeri zdravstvene reforme z izjemo preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek do zdaj niso naredili.
Med desetimi zakoni, ki jih pripravljajo na ministrstvu za zdravje, javnost največ pričakuje od novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta naj bi prinesla dokončno razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. V izhodiščih zakona so sprva sicer zapisali, da bodo zdravniki iz javnih zdravstvenih zavodov dodatno delo lahko opravljali samo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu, ne pa več pri zasebnikih in koncesionarjih.
V predlogu novele zakona, ki ga je v sredo predstavila ministrica za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, so te določbe nekoliko omilili, saj bodo zdravniki iz javnega zdravstva pod strožjimi pogoji lahko še naprej dodatno delali pri koncesionarjih, ki so del javne mreže. Bodo pa za koncesionarje uvedli vrsto omejitev ter zdravnikom iz javnih zavodov prepovedali delo v obliki popoldanski s. p. in d. o. o.
Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo spremembe potrjene do konca leta in da bodo prispevale k boljši dostopnosti storitev v javni zdravstveni mreži. Med pomembnejšimi zakoni izpostavljajo tudi zakon o kakovosti v zdravstvu, ki naj bi pripomogel k zmanjševanju čakalnih vrst, in zakon o digitalizaciji.
Med dosedanjimi dosežki pa izpostavljajo tudi konec lanskega leta sprejeti interventni zakon, ki tujim zdravnikom omogoča lažji prihod v Slovenijo in v izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključuje koncesionarje oziroma specialiste. Prav tako navajajo letos sprejeto uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bo po njihovih besedah pripomogla k boljšemu dostopu do zdravstvenih storitev.
Pokojninska reforma: pogajalska skupina začenja delo
Kako pomembna je za ministra za delo, družino in socialne zadeve Luko Mesca pokojninska reforma, povedo njegove navedbe v marčnem intervjuju za N1, da v politiki ne bo vztrajal, če mu te reforme ne bo uspelo spraviti pod streho. Po večkratni preložitvi je vlada konec aprila izhodišča pokojninske reforme le sprejela.
Minister Mesec naj bi na današnjem koalicijskem srečanju povedal, da se bo pogajalska skupina, ki jo je za usklajevanje pokojninske reforme oblikoval Ekonomsko-socialni svet, prvič sestala 20. septembra. Skupino bo vodil državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija, sestajala pa naj bi se vsak petek. Na prvi seji naj bi pod drobnogled vzela sistem poklicnega zavarovanja. Ta vse od leta 1969, ko je bil sprejet zakon o delovnih mestih, ni doživel pomembnih sprememb, čeprav precej poklicev iz tistega obdobja sploh ne obstaja več.
Feketija se je za uvrstitev te teme na prvo sejo pogajalske skupine odločil iz logističnih razlogov. V leta 2012 potrjenem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je namreč zapisano, da bi morali v pol leta sprejeti uredbo. V njej bi določili sestavo komisije, ki bi ocenila vsak posamezni poklic in ugotovila, ali sodi v poklicno zavarovanje ali ne. To se ni zgodilo, ker se – tako državni sekretar na ministrstvu za delo – socialni partnerji, za katere zakon predvideva 100-odstotno soglasje, niso mogli zediniti glede sestave komisije oziroma vsebine same uredbe. Sedaj naj bi torej ugotovili, ali je uredbo mogoče doreči ali pa bo treba poklicno zavarovanje natančno definirati v zakonu.
Nato se bo pogajalska skupina lotila osrednjih vprašanj pokojninske reforme. Kot je poročal Forbes Slovenija, je v izhodiščih določeno, da delovna doba ostaja 40 let, dviguje pa se upokojitvena starost. Tistim, ki imajo 40 let delovne dobe, bi se s 60 dvignila na 62 let, tistim, ki te dobe nimajo, pa s 65 na 67 let. Zviševanje po tri mesece na leto naj bi se začelo leta 2028 in zaključilo leta 2035.
Sprememba, ki bi pomembno vplivala na višino pokojnine, je podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih zaporednih 24 let na 40 let, iz katerih bi izločili pet najslabših let.
Znižanje pokojnin, ki bi ga prineslo načrtovano podaljšanje referenčnega obdobja, bi omilili z dvigom odmernega odstotka, vendar pa so sindikalisti z načrtovanim dvigom s sedanjih 63,5 na 65,5 odstotka nezadovoljni. Precej kritik je v sindikalnih vrstah deležna tudi predlagana sprememba indeksacije pokojnin, po kateri bi se sedanje razmerje, ki je znatno v prid rasti povprečne bruto plače, skoraj povsem spremenilo v prid inflacije.
Delodajalce na drugi strani najbolj vznemirja predlog za izenačenje prispevnih stopenj. Danes ima vsak zaposleni na plačilni listi dva prispevka v pokojninsko blagajno: prispevek delavca znaša 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa 8,85 odstotka. Po predlogu v izhodiščih pokojninske reforme naj bi se prispevka v prihodnje izenačila pri 12,175 odstotka oziroma pri 13 odstotkih.
Kot poudarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec, naj bi pogajalska skupina delo zaključila do konca februarja prihodnje leto, v državnem zboru pa naj bi bila pokojninska reforma (po idealnem scenariju) sprejeta do parlamentarnih počitnic.
Stanovanjska reforma: finančne vire še usklajujejo
Na ministrstvu za solidarno prihodnost napovedujejo, da bo minister Simon Maljevac na področju javne stanovanjske politike danes ministrom in koalicijskim poslancem predstavil dosedanja usklajevanja s finančnim ministrstvom o implementaciji izhodišč za novo shemo financiranja javne stanovanjske gradnje. “Zakonska rešitev, ki bo v naslednjih desetih letih zagotovila milijardo evrov proračunskih sredstev za gradnjo, bo v skladu z napovedmi pripravljena do konca letošnjega leta,” so poudarili.
Ob tem so dodali, da je točna določitev finančnih virov še stvar usklajevanj med ministrstvoma, minister Maljevac pa je načeloma naklonjen uveljavitvi posebnega namenskega nepremičninskega davka. Pobud in idej, kako zagotoviti sistemski vir financiranja za krepitev javne stanovanjske gradnje, je bilo doslej kar nekaj. Kot je poročal Forbes Slovenija, so predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost v ožjem krogu predstavili idejo, da bi bil eden od sistemskih virov prispevek gospodarstva.
Po tej zamisli, ki naj je na ministrstvu pod vodstvom Levice še ne bi pokopali, bi podjetja, katerih letni prihodki presegajo milijon evrov, za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj letno namenila po 10 tisoč evrov. Takih podjetij naj bi bilo po dostopnih evidencah okoli 11 tisoč.
Minister Maljevac bo na današnjem koalicijskem vrhu poročal tudi o uveljavitvi določb zakona o dolgotrajni oskrbi, ki poteka – kot so zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost – v skladu z zastavljenimi načrti. “Pravica do oskrbovalca družinskega člana je že v veljavi, pred uveljavitvijo pa so pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do oskrbe v instituciji, do denarnega prejemka in univerzalno dostopna e-oskrba,” so navedli na Maljevčevem resorju.
Ob tem so dodali, da bo minister zbrane seznanil še z načrtovanimi dopolnitvami, ki čakajo področje dolgotrajne oskrbe v prihodnjem obdobju. Konkretnejši o načrtovanih dopolnitvah niso bili, je pa mogoče pričakovati, da razmišljajo o odpravi enega osrednjih problemov, o katerem smo na N1 večkrat poročali. Po veljavnem zakonu namreč statusa oskrbovalca družinskega člana ne morejo dobiti upokojenci, čeprav podatki jasno kažejo, da je med tistimi, ki skrbijo za svoje družinske člane, prav upokojencev največ.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje