Kot smo razkrili na N1, je zakon o dolgotrajni oskrbi upokojence povsem zaobšel. Čeprav so podatki jasni in kažejo, da je med tistimi, ki skrbijo za svoje družinske člane, prav upokojencev največ, ne morejo dobiti statusa oskrbovalca družinskega člana. S tem pa tudi ne "plače", plačanega dopusta in usposabljanj. Bo politika to popravila? SDS, NSi in SD se za ureditev tega statusa upokojencem zavzemajo. Tudi v Svobodi niso proti morebitnim popravkom zakona. V Levici pa pravijo, da je (njihov) minister v stalnih pogovorih o izboljšavah sistema dolgotrajne oskrbe. Z ministrstva za solidarno prihodnost so naknadno sporočili, da že iščejo rešitve.
S 1. januarjem je začela veljati prva pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi – pravica do oskrbovalca družinskega člana.
To pomeni, da upravičencu do dolgotrajne oskrbe lahko vso potrebno oskrbo zagotavlja družinski član, slednjemu pa po statusu oskrbovalca družinskega člana pripada nadomestilo za izpad prihodkov, usposabljanje oziroma izobraževanje in 21 dni dopusta.
V času dopusta bo svojec, za katerega oskrbovalec skrbi, prejel nadomestno oskrbo.
Vendar pa je ministrstvo, kot smo že poročali, ob tem povsem spregledalo upokojence. Kljub temu da ti opravijo levji delež skrbi za bolne družinske člane, statusa oskrbovalca ne bodo mogli pridobiti, saj je pogoj za to izstop s trga dela. Ker upokojenci niso na trgu dela, temu pogoju ne morejo zadostiti.
Na ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, smo v ponedeljek poslali vprašanja, ali bodo to očitno pomanjkljivost zakona popravili in kako nameravajo to storiti. V soboto pozno popoldne so nam, potem ko je bil članek že objavljen, sporočili, da že iščejo rešitev.
“Na ministrstvu za solidarno prihodnost razumemo zadržanost nekaterih upokojenk in upokojencev nad trenutno ureditvijo dostopa do statusa oskrbovalca družinskega člana,” so zapisali. Poudarili so, da je zakonska ureditev področja dolgotrajne oskrbe “dolgoročen proces na poti do javnih, splošno dostopnih in kakovostnih storitev socialnega varstva” in “živo področje, ki terja nenehno prilagajanje in izboljšave”.
“V iskanju izboljšav sistema je minister po sprejetju zakona v stalnih pogovorih z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe, tudi glede upokojenk in upokojencev, ki nudijo oskrbo družinskim članom na domu. Na ministrstvu si prizadevamo za vzpostavitev javnega, kakovostnega in dostopnega sistema socialnovarstvenih storitev. O konkretni ureditvi ministrova ekipa že išče rešitve s kolegi z ministrstva, pristojnega za urejanje statusa upokojenk in upokojenk,” so še zagotovili na ministrstvu.
Kaj o tem pravijo parlamentarne stranke
O tem, ali se bodo zavzeli za ureditev statusa upokojencev, ki skrbijo za svoje družinske člane, smo vprašali tudi vseh pet parlamentarnih strank. V nobeni od strank takšni spremembi ne nasprotujejo. Nekatere stranke menijo, da bi morali upokojenci v tem primeru prejemati tako pokojnino kot nadomestilo.
Spomnimo, da bo oskrbovalec, ki bo skrbel za enega družinskega člana, prejel 1,2-kratnik minimalne plače, če pa bo skrbel za dva, pa 1,8-kratnik minimalne plače. Povprečna pokojnina je nižja od predvidenega nadomestila.
Vprašanje je, kaj bi to pomenilo za državno blagajno. Kot je znano, se bo dolgotrajna oskrba financirala pretežno iz novega obveznega prispevka in le v manjšem obsegu iz proračuna. Zakon pa dopušča, da bi ob pomanjkanju denarja iz drugih virov od leta 2028 za storitve začeli doplačevati tudi uporabniki.
“Ali se ministrstvo zaveda, da je dolgotrajna oskrba na domu odvisna od upokojencev?”
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na ministra Maljevca nedavno naslovila poslansko vprašanje v zvezi s tem. “Soočamo se z velikim mankom ustreznega kadra v domovih za starejše občane, nimamo dovolj družinskih pomočnikov in oskrbovalcev, upokojencem, ki so še zmožni za delo in bi bili pripravljeni skrbeti za svojce, pa le to onemogočamo. Kar je seveda popolno nelogično in nesmiselno,” je zapisala.
Zanimalo jo je, zakaj ministrstvo v zakonu ni predvidelo, da bi upokojenci pridobili status oskrbovalca, in ali bo pripravilo spremembe zakona, s katerimi bo to zakonsko rešitev popravilo.
“Ali se ministrstvo za solidarno prihodnost zaveda, da je nudenje storitev dolgotrajne oskrbe na domu odvisno predvsem od upokojencev?” je Maljevca vprašala Lep Šimenko.
V SDS so nam sicer še pojasnili, da so vprašanje statusa upokojencev pri pripravi zakona v času vlade Janeza Janše “zaznali” in ga tudi “uspešno rešili”. Po tedanjem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet konec leta 2021, za pridobitev statusa oskrbovalca družinskega člana ni bil pogoj izstop s trga dela.
“Če bi še danes veljal zakon prejšnje vlade Janeza Janše, za kar se je Slovenska demokratska stranka zavzemala tudi v referendumski kampanji, bi bilo to urejeno in tovrstna vprašanja brezpredmetna,” so zapisali v SDS.
Zakon, ki ga je pripravila Janševa vlada, sicer ni natančno opredeljeval financiranja. Predvideli so, da bo to urejal poseben zakon, ki naj bi ga sprejeli do leta 2024.
NSi: Oskrbovalcem poleg nadomestila tudi polno pokojnino
“Vsekakor bi bilo treba med oskrbovalce družinskega člana vključiti tudi upokojence,” se strinjajo v NSi.
“Brez večjega števila oskrbovalcev bo lahko namreč že v bližnji prihodnosti, ko bo vse več upravičencev do dolgotrajne oskrbe, hkrati pa ne bo zadosti kadra za delo v domovih starejših občanov, sistem dolgotrajne oskrbe začel razpadati oziroma upravičenci ne bodo dobili potrebnih storitev ali pa bodo nastale enake čakalne vrste, kot jih spremljamo v zdravstvu,” so opozorili.
Status upokojencev, ki bi postali oskrbovalci, bi v stranki uredili podobno, kot je urejen za tiste, ki po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ostanejo v delovnem razmerju.
“Se pravi, da bi prejemali tako plačilo za oskrbovalca družinskega člana kot (delno) pokojnino. Naj ob tem poudarimo, da se v NSi zavzemamo za to, da bi delovno aktivni upokojenci poleg plače prejemali tudi polno pokojnino, ne samo delno v višini 40 odstotkov, kot velja sedaj. Enaka ureditev bi potem veljala tudi za oskrbovalce družinskega člana, ki so upokojeni.”
SD: Potreben razmislek, kako izboljšati sistem
Da je “izpustitev” upokojencev iz novega zakona “težavna”, saj da ne bodo deležni pravic, ki izhajajo iz tega statusa, ter ne bodo vključeni v noben podporni sistem, ki bi jim olajšal njihovo skrb, menijo tudi v vladni SD.
V stranki se zavzemajo, da bi se to uredilo, so nam sporočili. “Socialni demokrati menimo in podpiramo spremembe v smeri, da bi jih sistem prepoznal in vključil v obstoječe podporne sisteme, med drugim v usposabljanje in druge pripadajoče pravice. Pri tem je po našem mnenju potreben tudi razmislek, kako bi izboljšali sistem: da bi lahko upokojenci, ki bi bili oskrbovalci družinskih članov, prejemali svojo pokojnino ter doplačilo v višini razlike med pokojnino in nadomestilom za oskrbovalca družinskega člana ali kakšno drugo obliko kompenzacije.”
Svoboda za proučitev morebitnih rešitev
Tudi v Gibanju Svoboda in Levici niso nenaklonjeni popravljanju morebitnih pomanjkljivosti v zakonu. V Gibanju Svoboda so zapisali, da se bodo zavzeli za izboljšanje in nadgradnjo zakona, “če se bo v praksi izkazala kakršnakoli potreba”.
“To velja tudi za vprašanje, ali bi status oskrbovalca družinskega člana in pravice, ki izhajajo iz njega, morali omogočiti upokojencem. V Svobodi podpiramo dodatne pogovore o tem vprašanju, podrobno proučitev morebitnih rešitev in – če bomo ugotovili kakšne pomanjkljivosti – tudi dopolnitve ter nadgradnjo obstoječe zakonodaje.”
Levica: Minister v stalnih pogovorih glede izboljšav sistema
V Levici pa so izpostavili, da je dolgotrajna oskrba kot ključen del dolgoživosti družbe “živo področje, ki terja nenehno prilagajanje in izboljšave”. “V iskanju izboljšav sistema je minister po sprejetju zakona v stalnih pogovorih z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe, tudi glede upokojenk in upokojencev, ki nudijo oskrbo družinskim članom na domu na prijazen in vključujoč način.
V Levici zaupamo v odločitve strokovnih pripravljavcev zakona in ministrove ekipe v njihovih naporih pri vzpostavitvi javnega, kakovostnega in dostopnega sistema socialnovarstvenih storitev,” so zapisali.
Kot smo v minulih tednih obsežno poročali, izpustitev upokojencev iz dolgotrajne oskrbe na domu še zdaleč ni edina težava novega zakona.
Več o pravicah iz novega zakona, ki se bodo postopoma uveljavljale v prihodnjih dveh letih, in o ključnih odprtih vprašanjih lahko preberete v našem dosjeju, ki je dostopen tukaj: N1 dosje o dolgotrajni oskrbi
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje