Razkrivamo: koliko je ministrstvo Stojmenove Duh plačalo za operacijski sistem

Slovenija 20. Sep 202418:14 33 komentarjev
prenosnik
Foto: PROFIMEDIA

13 tisoč prenosnikov je ministrstvo za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh nabavilo brez operacijskega sistema in programov ter zanje plačalo 6,5 milijona evrov. Namestitev programov je stala dodatnih 325.000 evrov, zanjo pa je poskrbelo eno od podjetij, ki je dobavilo računalnike. Ministrico prihodnji petek čaka že druga interpelacija.

Ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh prihodnji teden čaka že druga interpelacija zaradi nakupa 13.000 prenosnih računalnikov. Zanje je ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) plačalo 6,5 milijona evrov. Računalniki so bili dobavljeni lani novembra. Ker vrstni red razdeljevanja prenosnikov, namenjenih otrokom iz socialno šibkejših družin, najprej ni bil določen, so jih začeli razdeljevati šele junija letos. MDP za skladiščenje računalnikov plačuje najemnino.

To pa ni edini dodatni strošek. Prenosniki so bili namreč kupljeni brez operacijskega sistema in programov, ki jih osnovnošolci potrebujejo za delo z računalnikom. Nanje so nato naložili (brezplačni) odprtokodni operacijski sistem Linux Pop OS – kar je, kot je povedala ministrica, v skladu z nacionalno digitalno strategijo Digitalna Slovenija 2030 – in ustrezne programe.

Koliko je to stalo? “Namestitev enega prenosnika stane 25 evrov brez DDV,” so na naše vprašanje odgovorili na MDP. To pomeni, da so za namestitev operacijskega sistema in programov na vseh 13.000 računalnikov plačali 325.000 evrov.

Za to je poskrbelo podjetje Unistar, so povedali na ministrstvu. To je eno od štirih podjetij, ki so računalnike dobavila. Poleg Unistara so jih zagotovila še podjetja Lancom, Gambit Trade in Acord-92. Spomnimo, prostore vseh štirih omenjenih podjetij je sredi aprila preiskala Agencija za varstvo konkurence (AVK), saj dobavitelje sumi nedovoljenega dogovarjanja o cenah in usklajenega ravnanja pri oddaji ponudb.

Postopek AVK še ni končan, sta pa postopek obravnave sumov nepravilnosti pri tem poslu zaključila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je ugotovila več korupcijskih tveganj in sum kršitve zakona o javnem naročanju, ter računsko sodišče, ki je ugotovilo, da nakup ni bil opravljen v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. Ministrstvo kljub ugotovitvam omenjenih institucij vztraja, da je bil nakup gospodaren in da so računalniki primerni.

Po objavi članka so z MDP poslali dopolnitev odgovora. Poudarili so, da je namestitev operacijskega sistema in programske opreme na prenosnike izvedlo podjetje Unistar, ki je bilo izbrano na podlagi javnega naročila. Pogodba, sklenjena s podjetjem Unistar, velja za vso računalniško opremo, ki jo uporablja državna uprava, in jo upravlja Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP).

“Poudarjamo, da ta strošek velja za 10.000 prenosnikov, ki bodo razdeljeni socialno šibkejšim. Šole so lahko izbirale ali želijo prenosnike z ali brez operacijskega sistema. Večina je izbrala brez, posledično tega stroška ni. Ne gre za nov strošek, ampak za strošek, ki se uvršča pod administrativno tehnične in logistične zadeve, kjer je med ostalim vključen tudi strošek pošiljanja po priporočeni pošti,” so zapisali in poudarili, da je bil strošek predviden že v zakonu o spodbujanju digitalne vključeosti ter da tega nikoli niso skrivali.

Poudarili so še, da bi namestitev operacijskega sistema Windows in programske opreme Microsoft Office stala 270 evrov namesto 25 evrov, kolikor so plačali za stroške dela za namestitev brezplačnega odprtokodnega operacijskega sistema Linux in programov.

Emilija Stojmenova Duh
Foto: Borut Živulović/Bobo

Kaj pa garancija?

KPK je ugotovila še, da ministrstvo pri pripravi javnega naročila ni zagotovilo ustreznih varovalk glede garancijskih rokov opreme, saj obstaja velika verjetnost, da bo večina računalnikov na voljo za uporabo šele po preteku garancijskega roka. Revizorji računskega sodišča pa so opozorili, da “gre pri nakupu računalnikov za opremo, ki hitro zastari, zato mora biti razdeljena kmalu, ko je nabavljena”.

Z ministrstva so na naša vprašanja o garanciji odgovorili, da se večini prenosnikov ta izteče že čez nekaj tednov, novembra 2024, prenosnikom proizvajalca Lenovo pa novembra 2025. Poleg prenosnikov Lenovo med upravičence razdeljujejo še prenosnike HP, Dell in Acer. Vsakih je bilo dobavljenih po 3250.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo ima sklenjeno tudi pogodbo za izvengarancijska popravila za vso računalniško opremo, ki je v lasti ministrstva. “Pogodba je večletna. Preko te pogodbe se bodo reševale morebitne okvare prenosnikov,” so še navedli na ministrstvu. Pogodba je sklenjena s konzorcijem, ki ga vodi Unistar, torej isto podjetje, ki je dobavilo del računalnikov in namestilo programe.

O usodi ministrice Stojmenove Duh bodo prihodnji petek odločali poslanci. Obravnavali bodo namreč že drugo interpelacijo zoper njo. Glavnina očitkov se nanaša prav na nakup prenosnikov. Za zdaj kaže, da bo interpelacijo prestala, saj jo podpira njeno Gibanje Svoboda, v koalicijskih SD in Levici pa se bodo pri glasovanju verjetno vzdržali. Za uspeh interpelacije bi bilo potrebnih 46 glasov, ki pa jih opozicijski SDS in NSi nimata.

Še do 30. septembra je odprt tretji poziv za razdelitev računalnikov, ki ga vodi je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. V tem zadnjem krogu je MDP bistveno razširil krog upravičencev, saj se lahko prijavijo posamezniki do vključno šestega dohodkovnega razreda, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka. Zgornja meja povprečnega mesečnega dohodka na osebo je tako 820,51 evra neto, pri dodeljevanju prenosnih računalnikov pa imajo prednost tisti iz nižjih dohodkovnih razredov. Kot so pred dnevi sporočili s sklada, je na vse doslejšnje pozive prispelo skoraj 16 tisoč vlog, kar je že več, kot je bilo na voljo prenosnikov.

Ministrica Stojmenova Duh je po očitkih, da naj operacijski sistem Linux in brezplačni programi ne bi bili primerni za osnovnošolce, pred časom pokazala, da je njihova uporaba povsem preprosta, prenosniki pa da imajo vso potrebno programsko opremo za brskanje po spletu, branje in pošiljanje elektronske pošte ter programe za delo oziroma šolanje od doma. Na primer LibreOffice, ki je po besedah ministrice tako podoben Microsoftovemu Wordu, da uporabniki ne bodo imeli nobenih težav, da bi se navadili nanj. Nameščeni so tudi program za predstavitve, podoben Power Pointu, Zoom, Teams in videopredvajalnik VLC. Ministričino predstavitev si lahko ogledate v spodnjem videu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje