Za 13 tisoč prenosnih računalnikov – brez uporabnega operacijskega sistema in protivirusnih programov – je ministrstvo za digitalno preobrazbo plačalo 6,5 milijona evrov. Prenosniki, ki naj bi bili namenjeni ranljivim skupinam, so še vedno v skladišču, za katero ministrstvo plačuje najemnino. Po zakonu je do računalnikov upravičenih več kot pol milijona ljudi, kdo jih bo lahko dobil, pa še ni jasno. Kje se zapleta?
Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) je lani nabavilo 13 tisoč prenosnih računalnikov in zanje odštelo nekaj manj kot 6,5 milijona evrov. Računalniki so shranjeni v skladišču, za katero ministrstvo plačuje najemnino – nekaj manj kot 2.500 evrov mesečno. Kdaj bodo prenosnike začeli razdeljevati in kdo si jih bo lahko izposodil, še vedno ni jasno.
Podlaga za nakup je bil sprejeti zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je vzpostavil mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme (poimenovali so ga MIRO) oziroma nekakšen računalniški sklad. Računalnike bo upravičencem razdeljeval Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (JŠRIPS).
Zakon določa, da sklad za brezplačno izposojo računalniške opreme zaživi s 1. januarjem letos. Vse prenosnike so na razpisu izbrana podjetja dobavila do 20. novembra lani, pravi ministrstvo,
Po avgustovski ujmi je vlada z interventnim zakonom predvidela, da bo del teh računalnikov namenila tudi občinam, ki so prijavile v poplavah uničeno opremo. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je danes povedala, da so občine dobile 39 računalnikov.
Vprašanje, komu bodo razdelili preostalih 12.961 in po kakšnih kriterijih, pa ostaja neodgovorjeno.
Zatika se pri uredbi
V zakonu je sicer zapisano, da imajo pravico do izposoje računalniške opreme upravičenci do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, upravičenci do otroškega dodatka do vključno 6. dohodkovnega razreda in upravičenci do državne štipendije. V naslednjih skupinah – če bo na voljo dovolj računalniške opreme – pa so otroci s posebnimi potrebami, invalidi in upokojenci s pokojnino, nižjo od zagotovljene. Upravičenci iz prve skupine si bodo računalnike lahko izposodili za dve leti, z možnostjo podaljšanja, iz naslednjih skupin pa za pet let.
Toda vseh upravičencev je skupaj več kot pol milijona, računalnikov pa zgolj 13.000. Tako se utegne zgoditi, da računalnikov ne bo dovolj niti za prvo skupino upravičencev, zato so želeli vrstni red podrobneje urediti v uredbi, ki jo mora sprejeti vlada.
Po predlogu uredbe, ki ga je MDP dalo v javno obravnavo, bi znotraj posamezne skupine obveljal kriterij ‘kdor prvi pride, prvi melje’. To bi pomenilo, da bi računalnike najprej razdelili tistim iz prve skupine upravičencev, ki so najbolj pohiteli s prijavo. Šele če bi vsi prijavljeni iz te prve skupine dobili računalnike, bi se v vrsto lahko postavili še otroci s posebnimi potrebami, nato invalidi in na koncu revni upokojenci.
Še pred obravnavo uredbe na seji vlade pa se je zataknilo. Pristojni vladni odbor jo je obravnaval že dvakrat, a zelene luči še vedno ni prižgal. Do razhajanj prihaja med ministrstvom za digitalno preobrazbo ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Slednje je namreč izrazilo skrb, da je na voljo premalo računalnikov glede na veliko skupino upravičencev. “Opozarjali smo na dejstvo, da je na eni strani več kot pol milijona upravičencev, na drugi strani pa je MDP kupilo le 13.000 računalnikov. Predlagali smo, da se ustrezno določijo prednostne kategorije, ki bi bolj ustrezale količini razpoložljivih računalnikov. V nasprotnem primeru bi javni štipendijski sklad moral izvesti postopkovno in administrativno izjemno zahteven ter obsežen razpis, na katerem bi le približno tri odstotke upravičencev dejansko lahko dobilo računalnike,” je poudaril državni sekretar na MDDSZ Igor Feketija.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo upajo, da se jim bo z ministrstvom za delo uspelo kmalu uskladiti in da bo vlada uredbo sprejela še v tem mesecu. Nekateri naši sogovorniki pa se sprašujejo, ali ne bi bilo treba v primeru ožanja kriterijev za razdelitev računalnikov spremeniti zakona.
Ranljivim tudi odsluženi računalniki ministrstev
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je za posamezni računalnik odštelo okrog 500 evrov, a so ti brez uporabnega operacijskega sistema. Pojasnili so, da javni sklad, “kjer je to primerno, spodbuja uporabo odprtokodnega operacijskega sistema”. To pomeni, da na računalnikih ne bo plačljivih operacijskih sistemov, kakršen je Windows, ampak odprtokodni, ki so brezplačni, na primer Linux.
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo pravijo, da bo na računalnike nameščena “osnovna programska oprema za urejanje dokumentov in fotografij ter za spletno komunikacijo”. Obetajo se še drugi stroški. “Konkretna ocena in vsebina stroškov bo odvisna od zapisanega v uredbi,” so na štipendijskem skladu odgovorili na vprašanje N1, koliko bo stalo vzdrževanje opreme. Tudi cena protivirusnih programov, ki jih bodo namestili na računalnike pred izposojo, bo znana pozneje, ob izbiri zunanjega izvajalca, pravijo na ministrstvu.
Tudi cena licenc specializirane računalniške opreme, namenjene uporabnikom s posebnimi potrebami, še ni znana. “Sredstva so za ta namen zagotovljena. V kolikor bo upravičenec tovrstno opremo potreboval oziroma bo do nje upravičen, se jo bo namestilo naknadno,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Skladiščne prostore za nekaj manj kot 2500 evrov na mesec pa bo ministrstvo najemalo, dokler računalnikov ne bo mogoče predati JŠRIPS.
Sodeč po zakonu je kupljenih 13 tisoč prenosnikov zgolj prvi del računalniške opreme, ki bo na voljo za izposojo v skladu. Zakon namreč določa, da državni organi in lokalne skupnosti še “delujočo računalniško opremo, katere knjigovodska vrednost je nič in je izločena iz uporabe, pred odsvojitvijo ali uničenjem predhodno ponudijo v brezplačno pridobitev javnemu skladu”.
Pod drobnogledom KPK in parlamentarnih odborov
Primer nakupa prenosnikov je pod drobnogled vzela Komisija za preprečevanje korupcije, ki vodi postopek predhodnega preizkusa. “Veselim se pregleda, ker se bo še enkrat pokazalo, da so bili vsi postopki izpeljani pravilno in zakonito ter da s tem nakupom izpolnjujemo zakonske obveznosti, ki so določene v noveli zakona o spodbujanju digitalne vključenosti,” je o tem povedala ministrica Stojmenova Duh.
Potem ko je novembra lani o nakupu že razpravljala tudi državnozborska komisija za nadzor javnih financ, poslanci SDS zdaj zahtevajo sklic skupne seje parlamentarnih odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za izobraževanje, znanost in mladino. V poslanski skupini menijo, da gre za netransparenten nakup, ministrici pa očitajo zavajanje. SDS celo predlaga, naj odbora pozoveta predsednika vlade Roberta Goloba k razmisleku o primernosti Stojmenove Duh za opravljanje funkcije ministrice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje