Koliko zalog nafte ima Slovenija in kako bi se nafta delila, če pride do krize

V primeru, da bodo ZDA napadle Iran, perzijska država napoveduje zaprtje Hormuške ožine. Skozi ta ozek pas morja prihaja 20 odstotkov svetovne porabe nafte, zato bi zaprtje povzročilo skokovito rast cen črnega zlata.

Preverili smo, koliko zalog nafte in goriv ima shranjenih Slovenija za primer, da bi prišlo do krize.

Zaprtje Hormuške ožine bi preprečilo prevoz večine nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Iraka, Kuvajta, Katarja in samega Irana, deloma pa tudi iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Največji kupci te nafte so azijske države, Kitajska, Indija, Japonska in Južna Koreja, nafto iz omenjenih držav pa kupuje tudi Evropa.

Cena nafte bi se v primeru nove vojne hitro zvišala, se strinjajo analitiki. Nekatere države, med njimi Kitajska, so si v zadnjem času zaradi naraščanja napetosti na Bližnjem vzhodu nakopičile večje zaloge nafte.

Koliko zalog imamo v Sloveniji?

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), minimalne količine varnostnih zalog nafte in naftnih derivatov za države članice EU določa evropska direktiva, ki je v nacionalni pravni red prenesena z zakonom o državnih blagovnih rezervah.

V skladu s predpisi mora imeti Slovenija vzpostavljene zaloge nafte oziroma naftnih derivatov v višini, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu oziroma dnevni povprečni porabi za najmanj 90 dni.

Na podlagi tega ima zavod za blagovne rezerve v zalogah za približno 700 milijonov litrov različnih naftnih derivatov, od tega le manjši del teh zalog skladišči v tujini. "Ker je teritorialna razmestitev zalog v skladu z zakonom o tajnih podatkih označena s stopnjo tajnosti interno, podatkov o točnih lokacijah varnostnih zalog naftnih derivatov žal ne moremo razkriti," so sporočili z ministrstva.

Celotnih zalog imamo za približno 103 dni povprečne celotne dnevne porabe v Sloveniji.

Kdo dobi nafto, če te ni dovolj za vse?

V omenjenem zakonu je urejen tudi način uporabe varnostnih zalog.

V primeru večjih motenj pri preskrbi o uporabi odloča vlada s sklepom. Kot pojasnjujejo na MGTŠ, so do varnostnih zalog upravičeni uporabniki varnostnih zalog.

To so fizične in pravne osebe, ki so v posameznem koledarskem letu proizvedle ali vnesle na ozemlje Slovenije več kot 25 ton nafte in naftnih derivatov – gre za trgovce z naftnimi derivati, ki plačujejo nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe storitev oblikovanja, skladiščenja, vzdrževanja in uporabe varnostnih zalog za namene nadaljnje prodaje naftnih derivatov na trgu.

Uporabniki varnostnih zalog so upravičeni, da se v primeru izdaje tovrstnega vladnega sklepa oskrbujejo iz varnostnih zalog za namene nadaljnje prodaje oziroma za lastno oskrbo.

V praksi bi Zavod za blagovne rezerve na podlagi sklepa vlade naftnim trgovcem dal na razpolago določene količine naftnih derivatov na podlagi prodajne ali posojilne pogodbe. Naftni trgovci pa bi te količine nato po običajni poti prodajali končnim uporabnikom, tako da bi v praksi oskrba maloprodajnega trga v Sloveniji normalno potekala, so navedli na ministrstvu.

Prednost imajo nujne dejavnosti

Če bi prišlo do dalj časa trajajoče prekinitve oskrbe globalnega trga z naftnimi derivati, kar pomeni, da zalog ne bi bilo dovolj za običajno uporabo za vse, lahko vlada v skladu z zakonom določi prednostne uporabnike.

Do prednostne preskrbe z varnostnimi zalogami so upravičeni sile za zaščito, reševanje in pomoč, policija, Slovenska vojska, intervencijska in servisna vozila ter elektrarne, ki potrebujejo gorivo za delovanje naprav, in drugi prednostni uporabniki, katerih delovanje je v primeru večje motnje pri preskrbi nujno potrebno za zagotavljanje delovanja sistemov države.

Milejši in težji ukrepi

Zakon določa tudi, kako bi ravnali, če bi bila naftna kriza dolgotrajnejša in bi morali omejevati porabo.

V primeru milejših ukrepov bi objavili splošna priporočila za zmanjšanje porabe, kot je spodbujanje javnega prevoza in dela od doma.

Če to ne bi zadostovalo, pa sledijo srednje težki in težji ukrepi, ki vsebujejo obvezujoče omejitve in prepovedi za zmanjšanje porabe nafte in naftnih derivatov. Med njimi je tudi omejitev za vozila po sistemu sode in lihe številke na registrski tablici.

Zakon določa, da mora vlada ukrepe stopnjevati, torej najprej uvesti milejše, nato srednje težke in na koncu težje. Šele, če določeni ukrepi ne privedejo k stabilizaciji trga oziroma uravnoteženju povpraševanja in ponudbe, se lahko sprejmejo bolj invazivni ukrepi, pri čemer je pred sprejetjem posameznega ukrepa treba opraviti analizo trga.

Podrobneje so ukrepi, kot jih določa Uredba o ukrepih za zagotavljanje preskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru motenj na trgu, predstavljeni spodaj.

Ukrepi so časovno zamejeni in lahko ostanejo v veljavi, dokler obstajajo motnje na trgu, vendar največ tri mesece za milejše ukrepe in 15 dni za preostale. Ukrepi se lahko na podlagi predhodne analize trga obnovijo, vendar le pod pogojem, da motnje na trgu še vedno obstajajo, so še pojasnili na gospodarskem ministrstvu.