Po nadpovprečno toplih februarskih tednih, ki so ponekod rekordno zgodaj prebudili tudi vegetacijo, bo proti koncu tedna nad naše kraje prodrl hladnejši zrak. Temperature pod ničlo zato prinašajo tudi nevarnost pozebe, čeprav agrometeorologinja z Arsa Andreja Sušnik miri, da trenutno razlogov za veliko paniko še ni. Bolj bodo kritični prihajajoči marčevski in aprilski tedni. Zaradi letošnjih visokih pozno zimskih temperatur pa so glede na podatke zadnjih 50 let zvončki ponekod zacveteli tudi mesec dni "prehitro".
Proti koncu tedna bo nad naše kraje začel dotekati hladnejši zrak, zaradi katerega bodo v nekaterih delih države temperature padle pod ničlo.
V noči na četrtek bo še nekaj vetra, ki bo še nekoliko zadrževal ohlajanje, čeprav bodo jutranje temperature ponekod že padle pod ničlo, vendar le v nekaterih zatišnih legah in mraziščih na Koroškem ali Zgornjesavski dolini.
V noči na petek bo vreme mirno z nekoliko več jasnine, zato bodo temperature v marsikaterem delu države padle pod ničlo. Temperature bi se lahko gibale med –3 do 0 stopinj Celzija, v nekaterih mraziščih pa bo še kakšna stopinja manj. Tudi sobotno jutro je še lahko hladno, v nedeljo pa bo oblačno s temperaturami nad ničlo. V naslednjem tednu bi se ob kakšni mirni in jasni noči temperature znova utegnile spustiti pod ničlo.
Zaradi nadpovprečno toplih februarskih dni in prebujanja vegetacije ponekod zato obstaja tudi možnost pozebe. “V mraziščih verjetno vegetacija še ni v takšni stopnji razvoja, da bi bila nevarnost pozebe. Na Primorskem pa že obstaja večja nevarnost, čeprav je glede temperatur na tem območju za to še najmanj možnosti. V notranjosti pa le tam, kjer je morda že zacvetelo kakšno sadno drevo,” pravi meteorolog z Agencije RS za okolje (Arso) Andrej Velkavrh.
Bolj kritična bodo obdobja ob koncu marca in aprila
Tudi po mnenju agrometeorologinje z Arsa Andreje Sušnik je o nevarnosti pozebe ali kakšne večje škode v naslednjih dneh težko govoriti. “Če govorimo izključno o sadnem drevju, je trenutno še v zelo zgodnjem fenološkem razvoju. Letošnji februar nam je sicer povzročil kar nekaj skrbi, saj je bil ekstremno topel. Zaradi zadosti vlage in rednih epizod dežja je vegetacija kar eksplodirala,” pravi in dodaja, da je pri sadnem drevju sicer nekoliko odvisno od sorte in lokacije, a se ponekod že odpirajo brsti.
“Predvsem na Primorskem že brstijo prvi koščičarji, pa tudi v osrednji Sloveniji so brsti že nabrekli. V tej zaprti fazi temperature okoli ničle še ne pomenijo kakšne večje katastrofe. Večja težava nastopi v fazi odprtega cvetenja in nastajanja plodičev,” pojasnjuje. Pravi sicer, da lahko v nekaterih zatišnih legah ob koncu tedna pozebe kakšen brst, a da gre slednje pripisati rednemu trebljenju sadnega drevja. Zato, kot pravi, trenutno razlogov za veliko paniko še ni.
“Je pa napoved zagotovo signal, da pozeba letos še ni rekla zadnje besede, saj smo šele v prvih dneh marca. Ritmika razvoja vegetacije se namreč kljub prihajajoči ohladitvi ne bo bistveno upočasnila. Razvoj se bo ob prvih sončnih in vse daljših dnevih nadaljeval. Vsak nadaljnji padec temperatur bo zato predstavljal nekoliko večjo težavo. Simptomatika zadnjih nekaj let so visoke temperature v pozno zimskem času, ki sprožijo zgodnejšo vegetacijo. V tem času pa je vdor hladnega zraka za naš prostor nekaj običajnega. Nato je dovolj samo nekaj ur takšnega vdora,” še pojasni.
Hude pozebe v letih 2012, 2016, 2017, 2020 in 2021 so bile vse v obdobju od konca marca do sredine aprila. Podrobnejši podatki o preteklih pozebah so zbrani tudi v publikaciji Ujma, ki jo izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje.
Zvončki ponekod zacveteli kar mesec dni “prekmalu”
Andreja Sušnik je izpostavila še eno opažanje, povezano z visokimi temperaturami in posledično zelo zgodnjo vegetacijo. 50-letni niz podatkov negojene vegetacije, kot so zvončki in drugi znanilci pomladi, namreč kaže, da je ta na nekaterih predvsem nižinskih območjih Slovenije zacvetela od dveh tednov do enega meseca prej kot običajno.
“Ti zelo hitri in ne postopni prehodi iz ene v drugo sezono se sedaj že ponavljajo iz leta v leto, to pa so za rastline kar veliki stresi,” je še dejala.
Pozeba je termin, ki pomeni že poškodovano rastlino. Zgodi se, ko zaradi ledu v celicah pride do njihovega razpada.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje