Da niso bile februarske temperature nič kaj zimske, bi najverjetneje znal povedati vsak od nas. Nihče pa si verjetno ne bi upal oceniti, za koliko so bile letošnje februarske temperature višje od povprečja. Podatki z merilnih postaj Agencije RS za okolje kažejo, da je bil minuli mesec ponekod po Sloveniji toplejši za več kot 6 stopinj Celzija.
Za nami je nadpovprečno topel februar. Na postopno ogrevanje ozračja smo se že navadili, vendar februarski odkloni, ki jih kažejo podatki Agencije RS za okolje, močno bodejo v oči. Povprečne mesečne temperature so bile na merilnih mestih, ki jih Arso vključuje v arhivsko spremljanje podatkov, od dolgoletnega povprečja (meritve med letoma 1981 in 2010) višje za vsaj 4,1 stopinje Celzija.
Najvišji odkloni so segli še krepko višje. Februarske temperature so od povprečja najbolj odstopale na vzhodu države. Najvišjo razliko so zabeležili na merilniku v Novem mestu, kjer je bila mesečna povprečna temperatura od dolgoletnega povprečja višja za kar 6,3 stopinje Celzija. Podobno visok odklon so zabeležili v Mariboru, kjer je bila mesečna temperatura višja za 6,1 stopinje Celzija, in Murski Soboti, kjer je ta razlika znašala 6,2 stopinje Celzija.
V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bil minuli mesec toplejši za 5,5 stopinje Celzija, v Ljubljani pa za 5,3 stopinje. Odkloni na merilnih postajah v Biljah, Portorožu, Ratečah in na Kredarici so se gibali med 4 in 5 stopinjami Celzija.
Na topel februar in nadpovprečne temperature so v minulih dneh opozorili tudi vremenoslovci, ki pa so ob tem izpostavljali tudi, da je z marčevskim prehodom v meteorološko pomlad za nami tudi ena najtoplejših zim do sedaj.
“December in februar sta bila rekordno topla, februar prvič z odklonom nad 5 stopinj Celzija. Če ne bi imeli z nekaj sreče edinega resnega snega v januarju, bi bil občutek slabši,” je na družbenem omrežju X zapisal vremenoslovec z Arsa Blaž Šter.
Njegov kolega Brane Gregorčič je medtem v pogovoru za STA ocenil, da se bo letošnja zima uvrstila vsaj med tri najtoplejše do sedaj, če ne celo kar na sam vrh. Kot je dodal, je verjetnost, da bo pomlad tako kot meteorološka zima nadpovprečno topla, precej večja, kot da bo hladna.
“V zadnjih 12 mesecih smo zabeležili že veliko rekordno toplih mesecev. Zelo topla sta bila september in oktober, letošnji februar bo verjetno najtoplejši februar v zgodovini meritev. Tako so tudi verjetnosti za razvoj vremena v pomladi bolj v smer nadpovprečno toplega vremena,” je še za STA povedal Gregorčič, ki sicer možnosti kakšne zapoznele pošiljke snega ali pozebe ne izključuje.
Temperature se v Sloveniji višajo enkrat hitreje od povprečja. Kot je v intervjuju za N1 povedal klimatolog, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) in predsednik podnebnega sveta dr. Žiga Zaplotnik, je glavni razlog za to dejstvo, da smo na kopnem. “Tudi naša lega v zavetrju Alp glede na tipične zahodne vetrove pomeni, da smo manj na prepihu, Alpe nas varujejo pred direktnim vplivom Atlantika. Deli kontinentov, kjer je hladilni vpliv oceanov nekoliko manjši, se segrevajo bolj kot tisti bližje oceanom,” je dejal.
Kot je razložil, so drugi razlogi povsem lokalne narave. “Višje zimske temperature pomenijo manjšo višino in trajanje snežne odeje, zaradi česar se spodnjim plastem ozračja ne uspe toliko ohladiti, podnevi pa površje manj efektivno odbija sončevo sevanje. V nižinskih predelih Slovenije ima verjetno pomemben vpliv tudi manjša onesnaženost zraka, ki vpliva npr. na zmanjšano število dni z meglo,” je orisal Zaplotnik.
V svetovnem merilu je bil nadpovprečno topel tudi januar. Pri evropskem programu Copernicus so dejali, da je bil letošnji januar najtoplejši izmed vseh prvih mesecev leta, ki so jih izmerili od leta 1940. “Globalna temperatura zraka na površju Zemlje je bila 13,14 stopinje Celzija, kar je 0,7 stopinje nad januarskim povprečjem 1991–2020 in 0,12 stopinje Celzija nad prejšnjim najtoplejšim januarjem iz leta 2020,” so dejali predstavniki Copernicusa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje