Menu ItemSlovenija je na objavljenem indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in spet dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018–2020. V Transparency International (TI) Slovenia so pozdravili ta napredek, ki je bil dosežen glede na zgodovinsko najnižjo oceno lani. Predsednica TI Slovenia Neža Grasselli je dejala, da bi bilo za resen napredek nujno, da se v Sloveniji končno najde politična volja za sistematičen pristop k obravnavanju sistemskih pomanjkljivosti. Tudi predsednik KPK Robert Šumi pozdravlja napredek, a poudarja, da z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si kot družba zaslužimo več.
Slovenijo kljub omenjenemu napredku čaka še veliko dela, saj še vedno zaostaja za povprečjem držav EU/Zahodne Evrope in OECD, so sporočili iz nevladne organizacije Transparency International (TI) Slovenia. Rezultati indeksa zaznave korupcije za Slovenijo kažejo manjši napredek, ki ga je vsaj delno mogoče pripisati delu, ki je bilo v zadnjih letih narejeno na tem področju.
Tako je bila po več kot 20 letih pripravljena prenovljena resolucija o preprečevanju korupcije, ki pa še ni bila sprejeta. Sprejet je bil zakon o zaščiti prijaviteljev, Slovenija je izpolnila del priporočil skupine držav proti korupciji, vendar pa so številna ostala neizpolnjena, kot je načrt integritete za vlado.
Povečale so se tudi aktivnosti Komisije za preprečevanje korupcije na področju izobraževanj javnega sektorja. To kaže, da tudi skromni premiki v pravo smer lahko pripeljejo do izboljšav pri omenjenem indeksu. Del napredka pri oceni gre namreč letos pripisat tudi spremenjeni metodologiji. Obenem pa ključni izzivi glede sistemskih sprememb ostajajo, so zapisali v TI Slovenia.
Po oceni predsednice TI Slovenia Neže Grasselli bi bil prvi nujni korak, da se čim prej sprejme prenovljena resolucija o preprečevanju korupcije, vendar ne na račun javne razprave.
Za resen napredek na področju pa bi bilo nujno, da se v Sloveniji končno najde politična volja za sistematičen pristop k naslavljanju sistemskih pomanjkljivosti, je dejala.
Meni tudi, da Slovenija potrebuje politično in družbeno soglasje o ničelni toleranci do korupcije, okrepljene institucije, večjo preglednost in integriteto v javnem sektorju ter učinkovitejše nadzorne mehanizme.
“Korupcijo ne izgine sama od sebe, preprečuje jo stabilen sistem”
“Potrebujemo večji obseg ozaveščevalnih in drugih preventivnih aktivnostih, konkretnejše ukrepe pri nadzoru na najbolj nevralgičnih točkah kot so večji infrastrukturni projekti in ne nazadnje pri učinkovitosti pregona korupcijskih kaznivih dejanj. Korupcija ne izgine sama od sebe, preprečuje jo lahko le stabilen sistem, ki zagotavlja odgovornost, integriteto na vseh ravneh družbe in višji nivo integritete posameznikov,” še pravi Grasselli.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pozdravlja napredek Slovenije. A tudi predsednik KPK Robert Šumi opozarja, da nas kljub izboljšanju čaka še veliko dela, saj ostajamo pod evropskim povprečjem. “Napredek je spodbuden in za državo koristen. K temu zagotovo prispeva tudi zelo aktivno ozaveščanje KPK o pomenu krepitve integritete, preprečevanja korupcije, vodenja z dobrim zgledom na različnih ravneh družbe ter aktivno vključevanje gospodarstva v ta proces. A ne glede na to z rezultatom še ne smemo biti zadovoljni, saj si namreč kot družba zaslužimo več,” je še dejal Šumi.
Generalni sekretar TI Slovenia Peter Malenšek je poudaril, da se je Slovenija dvignila od zgodovinsko najslabše ocene, vendar še vedno zaostaja za povprečjem držav EU. Pot do izboljšav ni linearna, dejansko se je Slovenija v oceni vrnila na stanje pred pandemijo, je izpostavil.
Ključ do trajnostnega napredka je po mnenju Malenška v doslednem izvajanju politik, ki spodbujajo odgovornost, preglednost in integriteto. Resnična sprememba ne pride s tabelami in ocenami, temveč z dejanji in tukaj ima Slovenija še veliko prostora za rast.
Zato je nujno, da se posodobljena Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji po treh letih priprav čim prej sprejme v državnem zboru kot tudi akcijski načrt za njeno izvajanje, je dejal Malenšek.
Opozoril je, da je bil predlog omenjene prenovljene resolucije sprejet na vladi in poslan v državni zbor brez javne razprave. V TI Slovenia zato vlado pozivajo, naj predlog resolucije vrne v javno razpravo in s tem omogoči zainteresirani javnosti, da se opredeli do nje. Enako velja za akcijski načrt, ko bo pripravljen. Ta naj bo konkreten, vključujoč in detajlno formuliran, je pozval.
Danska najvišje, Madžarska na repu
Po navedbah TI Slovenia EU in Zahodna Evropa z indeksom 64 sicer ostajata regija z najvišjo oceno na indeksu med vsemi regijami, a tudi ta se znižuje že drugo leto zapored.
Od 31 ocenjenih držav jih je le šest izboljšalo svoje rezultate, 19 pa jih je poslabšalo. Nekatere države članice EU pa so dosegle zgodovinsko najslabši rezultat: Avstrija (67), Francija (67), Nemčija (75) in Madžarska (41).
TI Slovenia je danes sicer najavila novo platformo Vse na enem mestu o korupciji v Sloveniji. Gre za osrednje vozlišče, ki na enem mestu združuje podatke o trendih korupcije, kot jih zaznavajo različne mednarodne in domače institucije. Čeprav je stran še v nastajanju, pa že zdaj ponuja prvi vpogled v razvoj korupcijskih trendov v Sloveniji.
Indeks zaznave korupcije ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Omenjeni indeks uporablja lestvico od 0 do 100, pri čemer 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.
Korupcija ogroža boj proti podnebnim spremembam, je ob današnji objavi indeksa organizacija Transparency International (TI). Prepričana je, da bi odpravljanje korupcije moral biti osrednji del podnebnih ukrepov. Hkrati je opozorila, da milijarde ljudi živi v državah, kjer korupcija ogroža človekove pravice.
“Danes koruptivne sile ne le oblikujejo, ampak pogosto tudi narekujejo politike ter onemogočajo nadzor in ravnovesje, s čimer utišajo novinarje, aktiviste in vse, ki se borijo za enakost in trajnost. Nujno moramo izkoreniniti korupcijo, preden ta popolnoma onemogoči smiselne podnebne ukrepe,” je povedala izvršna direktorica TI Maira Martini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje