Slovenija se na področju korupcije v zadnjem letu ni izboljšala, kaže nov indeks zaznave korupcije (CPI 2023). Kljub temu da je prejela enako število točk, 56 od 100 možnih, je namreč na lestvici nazadovala na 42. mesto, kar kje eno nižje kot leto prej. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ob tem opozarjajo, da je treba uvesti sistemske spremembe. V nevladni organizaciji Transparency International Slovenija pa niso presenečeni, da Slovenija stagnira, sploh v luči škandalov, netransparentnosti in sumov korupcije.
“Padec – sicer le za eno mesto, pa vendar – smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti,” je ob objavi novega indeksa pozval predsednik KPK Robert Šumi.
Danes objavljeni rezultati, ki jih je objavil Transparency International, namreč kažejo, da je Slovenija v letu 2023 na področju preprečevanja korupcije zbrala 56 točk od 100 možnih. To je sicer isto kot lani, a je nazadovala v skupnem seštevku, saj se je uvrstila na 42. mesto – kar je eno nižje kot lani. Z zbranimi točkami je tudi opazno pod povprečjem ostalih držav članic Evropske unije, ki znaša 64 točk.
Na KPK so poudarili, da so v primerjavi z letom 2022 lani nazadovale tudi Švedska (s 83 na 82 točk), Nemčija (z 79 na 78) in Francija (z 72 na 71). Napredovale pa so Estonija (s 74 na 76), Češka (s 56 na 57), ki nas je tako prehitela, in Slovaška (s 53 na 54), ki nas dohiteva.
Indeks CPI za leto 2023 izboljšanja ne kaže niti na globalni ravni. Svetovno povprčje indeksa že 12 leto zapored ostaja nespremenjeno pri 43 točkah. Kar dve tretjini svetovnih držav sta na indeksu zbrali manj kot 50 točk, kar 80 odstotkov globalnega prebivalstva pa živi v državah z oceno, nižjo od svetovnega povprečja. Najvišjo oceno, 90 točk, je tudi letos prejela Danska, na zadnje mesto pa se je z le 11 točkami uvrstila Somalija.
Šumi: Ob objavi rezultatov vsako leto vprašanja o smiselnosti komisije
S KPK so tudi sporočili, da njihova opozorila za spreobrnitev trenda zaradi stagnacije ostajajo podobna lanskim: treba je posodobiti Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, sestaviti družbenopolitični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije, potrebno pa je tudi dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij.
Predsednik KPK Šumi je obenem zapisal, da se bo komisija še naprej trudila krepiti standarde, ki predstavljajo “imunski sistem” pri preprečevanju korupcije. Dejal je, da se vsako leto ob izidu indeksa pojavijo vprašanja o smiselnosti in učinkovitosti KPK.
“Mnenja obravnavanih oseb iz vrst slovenske politike o tem, ali naša družba Komisijo potrebuje ali ne, niso relevantna. Ljudje, katerih ravnanja na javnih funkcijah so del težave, najpogosteje nimajo ustreznih rešitev na področju preprečevanja korupcije,” je razložil in dodal, da četudi nekoč Komisije ne bi bilo več, bi ostali zakonski standardi, ki jim bo družba morala slediti.
“Ko bo Slovenija v CPI na ravni Estonije, še bolje pa Finske, lahko razmislimo, ali še vedno potrebujemo Komisijo v takšni obliki, kot je danes. Vse do takrat pa je naša vloga utemeljena, saj smo neodvisni in samostojni z razlogom, ki ga podpira tudi osnutek nove direktive Evropske komisije za boj proti korupciji,” je zaključil.
Zakaj Slovenija stagnira? Škandali, netransparentnost, sumi korupcije
Letošnja nizka ocena indeksa zaznave korupcije nakazuje nadaljevanje stagnacije in nezadostnih prizadevanj na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji, pa izpostavljajo na Transparency International (TI) Slovenija. Njihova predsednica Neža Grasselli je v sporočilu za javnost poudarila, da ni nenavadno, da Slovenija “v luči škandalov na področju politične integritete, transparentnosti in sumov korupcije v javnem sektorju v lanskem letu” na področju preprečevanja korupcije ni zaznala izboljšav.
Majhne korake je sicer Slovenija lansko leto naredila na področju zaščite žvižgačev ter z delom na prenovi resolucije za preprečevanje korupcije. Kljub temu na TI Slovenija pogrešajo večjo proaktivnost in ambicioznost odločevalcev, ne zgolj na področju priprave in prenove zakonodaje, temveč tudi zagotavljanja neodvisnosti in sredstev za delovanje celotnega protikorupcijskega sistema, je izpostavila generalna sekretarka Maruša Babnik.
V organizaciji menijo, da bi država pomemben korak naredila s sprejetjem dolgo načrtovane Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.
Že lansko leto so rezultati presenetili, saj je bilo prejetih 56 točk najnižji rezultat, odkar poteka merjenje po obstoječi metodologiji, so ob objavi rezultatov spomnili na Transparency International Slovenija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje