Menu Item
V dogovoru med ministrstvom za zdravje in predstavniki zdravniških organizacij je po naših informacijah tudi izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Zdravniki so sicer pridobili šest oziroma sedem plačnih razredov.
Po dobrih devetih urah pogovorov so danes ministrstvo za zdravje in predstavniki zdravnikov sklenili dogovor o zdravniških plačah, ki se imenuje dogovor za ohranitev javnega zdravstva, smo izvedeli neuradno.
Izstop je presenečenje
Po naših neuradnih informacijah dogovor presenetljivo predvideva tudi izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Kot smo poročali, sta se ministrstvo za zdravje in zdravniški sindikat Fides o tem pogajala med majem in novembrom lani. Potem pa je minister za zdravje Janez Poklukar dejal, da bi bil za to potreben širok družbeni konsenz. Ker bi bilo tega zelo težko doseči, je bilo videti, da je Poklukar idejo pokopal.
Finančni minister Andrej Šircelj je prejšnji teden v intervjuju za N1 ocenil, da izstop zdravnikov iz enotnega sistema “trenutno ni intenca”. “V tem trenutku je minister Poklukar dobil mandat za to, da se začne pogajati. Določen je tudi maksimalni znesek, o katerem se lahko pogaja, če so zneski javni, potem tako vsi startajo na ta maksimum,” je dejal.
Izstop iz plačnega sistema še na vlado
Za uresničitev tega dela dogovora bi bilo treba spremeniti zakonodajo, zato po naših neuradnih informacijah minister za zdravje potrebuje soglasje vlade.
Morebiten izstop zdravnikov iz plačnega sistema bo pomemben predvsem za naslednja pogajanja o plačah. Če ne bi bili več del plačnega sistema, bi se lahko o plačah pogajali svobodneje. Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike naj bi bilo namreč potem lažje spreminjati.
Dobili šest oziroma sedem plačnih razredov
Že danes, ko so še vedno del plačnega sistema, so sicer predstavniki zdravnikov po naših informacijah dosegli veliko. Dogovor je sicer po naših neuradnih informacijah zelo podoben tistemu, kar je predlagala vlada. Torej da bodo v kolektivni pogodbi vsa zdravniška delovna mesta pridobila po šest plačnih razredov, hkrati pa bi bila uvedena nekatera nova delovna mesta. Uvedeno naj bi bilo tudi novo delovno mesto starejši zdravnik specialist, ki bi bil uvrščen v 63. plačni razred. To je šest razredov več od najvišjega plačnega razreda, ki ga zdravniki lahko dosežejo trenutno.
Od vladnega predloga se dogovor razlikuje v tem, da so nekatera nižja zdravniška delovna mesta pridobila plačni razred več. Pridobila so torej sedem plačnih razredov. Tudi o tem mora Poklukar še vprašati vlado.
Presenečenje je tudi, da v spremembi kolektivne pogodbe, ki je bila dogovorjena danes, ni časovne omejitve zvišanja plač. Pričakovano je namreč bilo, da bo zvišanje plač trajalo eno leto.
Izstop je Fidesova dolgoletna želja
Fides si skupaj še z nekaterimi zdravniškimi organizacijami že več let zavzema za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Aktualna vlada je bila prva, ki je omogočila pogajanja o tem. Tako so se predstavniki ministrstva za zdravje in Fidesa lani pol leta usklajevali o osnutku predloga zakona o plačah v zdravstvu, ki naj bi pomenil, da iz plačnega sistema izstopajo vsi zdravstveni delavci.
Izstop iz enotnega plačnega sistema je prvi del Fidesove želje. Omogočil bi namreč, da delavci v zdravstvu niso več vezani na plačne razrede. Fides je že imel pripravljen predlog, da bi se zdravniške plače v kolektivni pogodbi določile v razmerju do povprečne plače v državi. Najvišje razmerje po tem predlogu bi bilo ena proti 3,5.
Novembra lani sta se ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo s predstavniki drugih sindikatov zdravstva (med njimi ni bilo Fidesa) dogovorili za precejšen dvig plač drugih delavcev v zdravstvu.
Takrat sta Fides in skupina Mladi zdravniki začela v javnosti glasno zahtevati sprejetje zakona o plačah v zdravstvu. Poklukar sicer ni želel priznati, da osnutek tega zakona obstaja, je pa dejal, da izstopa zdravnikov iz enotnega plačnega sistema ne bo, če ne bo o tem dosežen širok družbeni konsenz. Tega pa bi bilo po mnenju poznavalcev področja težko doseči.
Kakšno spremembo prinaša dogovor?
Dogovor prinaša dvig vseh zdravniških plač. Plače bo zvišal tudi mladim zdravnikom, ki so bili v zadnjem najpogosteje navajan argument za spremembe na področju zdravniških plač.
Vendar zdravniške organizacije niso skrivale, da želijo nasloviti tudi problem na drugem koncu strukture plače. Borile so se za dvig oziroma odpravo omejitev najvišje osnovne plače, ki jo zdravnik v javnem sektorju lahko doseže. Ta omejitev je zdaj 57. plačni razred. Osnovna mesečna plača v tem razredu je 3.960 evrov bruto oziroma 2.462 evrov neto.
Zdravniki se kopičijo pod plačnim stropom
Kot prikazuje spodnji graf, je v 57. plačnem razredu 2.481 zdravnikov ali 36 odstotkov vseh zdravnikov, ki so zaposleni v javnem sektorju. V nobenem drugem plačnem razredu ni več kot 570 zdravnikov.
V plačnih razredih pod 38. razredom, ki pomeni osnovno plačo približno na ravni povprečne plače v državi, je 296 zdravnikov ali štirje odstotki zdravnikov. Povprečna plača v državi zdaj znaša 1.873 evrov bruto oziroma 1.210 evrov neto mesečno.
Povišanje za šest plačnih razredov pomeni za približno četrtino višjo osnovno plačo. 63. plačni razred prinaša 5.011 evrov osnovne mesečne bruto plače.
Dvig plačnega stropa v PKP 10
Možnost povišanja zdravniških plač do 63. plačnega razreda je koalicija v parlamentu uzakonila z desetim protikoronskim zakonskim paketom (PKP 10). V njem je določeno, da lahko to zvišanje traja eno leto. Te omejitve, kot smo omenili zgoraj, v danes sklenjenem dogovoru po naših neuradnih informacijah ni.
Pred slabima dvema tednoma je vlada sprejela izhodišča za pogajanja z zdravniki. Skupni letni obseg dodatnega denarja za zdravniške plače bi bil po tem predlogu 111,6 milijona evrov. Torej dobrih 1.300 evrov na zdravnika na mesec. Kakšne bodo finančne posledice sprejetega dogovora, še ni znano.
Fides je sicer še pred aktualnimi pogajanji sporočil, da je s predlogom ministrstva za zdravje zadovoljen. Po naših neuradnih informacijah pa so si prizadevali, da bi najbolje plačani zdravniki pridobili več. Želeli naj bi, da bi najslabše plačan zdravnik, zdravnik pripravnik, prejemal osnovno plačo v višini zneska povprečne plače v državi. Najvišja osnovna plača zdravnika pa bi znašala 3,5-kratnik povprečne plače, torej 6.556 evrov bruto oziroma 4.235 evrov neto mesečno. Pred leti je Fides želel, da bi bilo razmerje med povprečno plačo ter osnovno zdravniško plačo 1 proti 3.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje