Po sprejemu vladnih izhodišč za pogajanja v sindikatu Fides v naslednjih dneh pričakujejo uradno povabilo na pogajanja, ki se morajo vsekakor zaključiti v tem mesecu, je navedel predsednik sindikata Konrad Kuštrin. Svoja izhodišča bo Fides predstavil ob začetku pogajanj, nujno pa se jim zdi spodbuditi mlade in nasloviti izkušene zdravnike.
Ocenjene finančne posledice vladnih pogajalskih izhodišč za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike na letni ravni znašajo 111,57 milijona evrov. Izhodišča vlade med drugim določajo novo najvišjo omejitev glede uvrstitve v plačni razred, in sicer 63. plačni razred. Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike za šest plačnih razredov dopušča zadnji interventni zakon za omilitev posledic epidemija covida-19 in velja do 31. decembra 2022.
Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je napovedal, da bodo sindikalna strani pogajalska izhodišča uradno predstavila ob začetku pogajanj. Sicer pa v “okviru možnosti, ki jih daje deseti protikoronski zakon, naslavljajo vse slovenske zdravnike in zobozdravnike”.
Kot je navedel, je nujno prisluhniti in ustrezno spodbuditi mlade, ki po dolgoletnem šolanju prevzemajo odgovornost prvega stika z bolnikom, da ostanejo v Sloveniji in okrepijo slovenski javni zdravstveni sistem.
“Vsekakor pa je nujno, da v okviru možnosti interventnega naslovimo izkušene zdravnice in zdravnike, ki so na višku svojih moči in na katerih sloni kakovostna medicina, ki je gonilo napredka in predstavlja jedro javnega zdravstvenega sistema,” je še dodal prvi mož Fidesa.
V Sloveniji manjka vsaj 1000 zdravnikov
Spomnil je, da so zdravniki na nedavni izredni letni konferenci sindikata soglasno zahtevali takojšnjo realizacijo možnosti, ki jih za zdravnike in zobozdravnike odpira PKP 10. Ob tem so pooblastili glavni odbor, da za uveljavitev “uporabi vse oblike sindikalnega pritiska, ki bodo potrebne, z namenom, da ohranimo dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem”.
Po oceni Evropske komisije manjka v Sloveniji vsaj tisoč zdravnikov, da bi se približali povprečju EU, je spomnil. Da je situacija še precej bolj kritična, izhaja iz ankete, ki so jo prejšnji mesec izvedli v Zdravniški zbornici Slovenije in je pokazala, da kar polovica slovenskih zdravnic in zdravnikov razmišlja o odhodu iz javnega zdravstvenega sistema.
Da bi to preprečili, je po njegovih navedbah treba priložnost, ki jo daje deseti interventni zakon, nemudoma odgovorno uporabiti ter zdravnicam in zdravnikom v javnem zdravstvenem sistemu, z novimi nastavki uvrstitev v plačne razrede, dati signal, da jih država ceni in spoštuje kot nepogrešljive nosilce zdravstvene dejavnosti.
“Dostopen in učinkovit javni zdravstveni sistem brez ustrezno nagrajenih zdravnikov žal ne more obstati,” je še dodal Kuštrin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!