Legendarna stolpnica in simbol Ljubljane, ki je nastala po vzoru iz New Yorka

Nepremičnine 18. Mar 202316:13 1 komentar
Metalka nekoč in danes
BOBO, Muzej novejše zgodovine

Metalka velja za prvo poslovno stolpnico v Ljubljani. Je ena najbolj prepoznavnih in legendarnih stavb v središču prestolnice. Zgradili so jo pred 60 leti, nekaj let kasneje pa je dobila še prizidek. Blagovnica je v zadnjem desetletju propadala, kmalu pa naj bi se ji po napovedi novega lastnika obetali lepši časi. V njeni prenovljeni notranjosti bo spet zaživel poslovno-trgovski objekt. Zgodovino in ozadje nastanka znamenite stavbe nam je predstavil zgodovinar David Petelin.

Pred šestimi desetletji je bila končana gradnja stolpnice Metalka med Slovensko cesto in Dalmatinovo ulico. S 60 metri je ob nastanku sodila med najvišje ljubljanske zgradbe, velja pa za prvo poslovno stolpnico v Ljubljani.

Stolpnico je zasnoval arhitekt Edo Mihevc, ki se je podpisal tudi pod Kozolec in Bavarski dvor. Gradili so jo od leta 1959 do 1963, 15-nadstropna vitka železobetonska stavba pa je nastala po vzoru stolpnice Seagram Building iz leta 1958 v New Yorku, ki jo je projektiral znameniti nemško-ameriški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe. Ljubljanska stavba je oblečena v inovativno fasado iz aluminija, ki so jo pred nekaj leti tudi temeljito očistili. Metalka je imela kot prva v Jugoslaviji visečo fasado iz industrijsko izdelanih plošč, ki jih je oblikoval Branko Kraševac.

“Stavba je zrasla v šestdesetih letih, ko je Ljubljana ponovno doživljala zlato dobo ekonomske blaginje, odpiranja proti svetu in samozavesti slovenske arhitekturne misli. Socialistična Ljubljana je tudi po drugi svetovni vojni gradila svoje najpomembnejše mestotvorne stavbe ob osrednji mestni osi, takratni Titovi cesti, kjer so zrasle najpomembnejše stolpnice slovenskih avtorjev 20. stoletja (Nebotičnik, Metalka, Petrol, Astra, WTC),” je v pogovoru za N1 pojasnil zgodovinar in odličen poznavalec Ljubljane David Petelin.

Stolpnica je postala ena od znamenitosti prestolnice in simbol povojne Ljubljane in tehnološkega napredka. Deset let po gradnji stolpnice je Metalka dočakala še en pomemben mejnik – dobila je prizidek, v njej pa blagovnico. Ta je bila ob odprtju največja tehnična trgovina v Jugoslaviji. V njej je bilo mogoče kupiti od kopalniške opreme in kuhinj do vijakov in tudi športne opreme.

Metalka Metalka
Miloš Švabić, hrani: Muzej novejše zgodovine
Metalka Metalka
Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine
Metalka Metalka
Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine
Metalka Metalka
Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine
Metalka Metalka
Busić Svetozar, hrani: Muzej novejše zgodovine
Metalka Metalka
Busić Svetozar, hrani: Muzej novejše zgodovine
Metalka Metalka
Busić Svetozar, hrani: Muzej novejše zgodovine

Metalka je bila za takratni čas edinstvena, napredna stolpnica

Metalka je bila po Petelinovih besedah prva prava in popolna poslovna stolpnica v Ljubljani.

“Če je Ljubljano v tridesetih letih 20. stoletja liberalne meščanske ambicije simbolično zaznamoval prvi nebotičnik s povsem enostavnim imenom Nebotičnik, ki ga je po ameriškem navdihu projektiral Vladimir Šubic, je stolpnica Metalka simbolizirala povojni gospodarski čudež socialističnega gospodarstva in inovativno arhitekturno rešitev,” je o pomenu stavbe dejal Petelin, ki se je z Metalko ukvarjal tudi v svoji doktorski nalogi.

Stolpnica je zrasla na območju t. i. kareja, ki so ga po prezgodaj umrlem politiku poimenovali Ploščad Borisa Kraigherja in ga danes omejujejo Slovenska cesta, Dalmatinova ulica, Miklošičeva cesta in Nazorjeva ulica.

“Območje so še do sredine šestdesetih let krasile predpotresne, precej neugledne in največ dve nadstropji visoke hiše klasicističnega videza brez arhitekturne vrednosti. V ozadju so bili hlevi in stari skladiščni prostori, kar je dajalo temu delu centralnega mestnega predela Ljubljane še vedno videz dolge vasi. Poleg nunskega vrta, na katerem je zrasel nov politični center s stolpnicama na Trgu revolucije (zasnoval ga je Edvard Ravnikar), je bila Kraigherjeva ploščad plod številnih arhitekturnih natečajev in eden najbolj privlačnih delov povojne preobrazbe Ljubljane,” je o ureditvi prostora, na katerem je pred gradnjo stolpnice stalo več nižjih stavb, dejal Petelin.

Po njegovih besedah je bila Metalka “za razliko od generičnih stanovanjskih stolpnic po švedskem vzoru, ki so od konca petdesetih let rasle brez urbanističnega načrta po Ljubljani in Sloveniji, edinstvena, napredna in za takratni čas izjemno lepa, ki pa v simbolnem in arhitekturnem smislu ni nikoli presegla Nebotičnika. Podobno kot tudi ne poosamosvojitvenega nebotičnika WTC biroja Genius Loci z začetka devetdesetih let na koncu Dunajske ceste.”

Začetki podjetja v 19. stoletju

Metalkine korenine segajo v konec 19. stoletja. Leta 1878 je bila ustanovljena prva predhodnica Metalke, firma Carl Kauschegg, leta 1899 pa jo je nasledila priznana firma Schneider – Verovšek, ki je na tem mestu delovala vse do leta 1947. Schneider – Verovšek je bila največja in najbolj znana trgovina z železnino, gradbenim materialom ter obrtnimi in poljedelskimi stroji v takratni Ljubljani.

Na temeljih podjetja Schneider – Verovšek je bila 4. marca 1949 z odločbo vlade ljudske republike Slovenije ustanovljena še ena predhodnica Metalke, in sicer Trgovsko podjetje železnina Ljubljana. Leta 1956 se je preimenovala v Metalko. Ta se je sprva ukvarjala s trženjem tehnične železnine predvsem na področju trgovine na debelo. Leta 1956 je razširila poslovanje tudi na trgovino na drobno. Metalka je v letih po gradnji stolpnice postala eno najpomembnejših podjetij v nekdanji Jugoslaviji, svoje prodajalne in predstavništva pa je odprla v več glavnih mestih republik, lastno podjetje pa je imela tudi v Chicagu.

Metalka
Žiga Živulović jr./BOBO

V zadnjem desetletju je propadala

Pred 20 leti se je zgodba Metalke in blagovnice počasi iztekala. Po poročanju takratnega Dnevnika se je ponudba v blagovnici leta 2002 močno skrčila. Program, ki je bil do takrat v štirih nadstropjih, so skrčili v kletne prostore. Ob zaprtju štirih nadstropij so novembra 2002 pripravili tudi žalno slovesnost. Kasneje so bili v blagovnici tudi fitnes in različne trgovine z oblačili, v višjih nadstropjih pa pisarne različnih podjetij.

Stavba je v zadnjem desetletju propadala, veliko prostorov je bilo praznih. Predvsem je v oči bodel prazen pritlični prostor, kjer je bila včasih trgovina Labod. Kot so zapisali v podjetju Harco, ki je opravilo skrbni pregled objekta, dvigala niso bila v uporabi več let, prav tako je na nekaterih delih stavbe zamakalo, na napeljavah so se pojavile napake.

“Poslovna stolpnica Metalka je v svoji 70-letni zgodovini verjetno marsikaj doživela, le upamo pa lahko, da bo z novo prenovo tudi sosednja veleblagovnica ponovno zaživela. Čeprav se je od sedemdesetih let s prostorom Kraigherjeve ploščadi zelo ukvarjal arhitekt Janez Lajovic, pa njegov SKB-kompleks le deloma nadaljuje arhitekturno pravljico. Prav ploščad ob Metalki, ki bi lahko služila kot večji trg in urbana javna površina, ki jo je načrtoval že dr. Maks Fabiani, žalostno propada,” je o trenutnem stanju stavbe še dejal Petelin.

Prenova Metalke
Monetic

Leta 2020 nov lastnik

Po napovedih novega lastnika bo blagovnica Metalke znova zaživela. Lastnica stavbe, družba Monetic, je v začetku februarja napovedala obnovo spomeniško zaščitene stavbe, ki bo po novem nosila ime Forum Metalka.

Blagovnica Metalke je novega lastnika dobila leta 2020. Takrat je stavbo od Hete – slabe banke propadle avstrijske banke Hypo – za 7,7 milijona evrov kupila družba Monetic, ki sodi pod okrilje srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Ta je pri nas lastnik Gorenjske banke, portoroškega hotela Grand Palace in portoroškega letališča.

Prenova se je v blagovnici začela že pred nekaj meseci, ko smo lahko opazili menjavanje oken in druga gradbena dela. Končana naj bi bila do konca leta. Na nekaj več kot 4.000 kvadratnih metrih bodo predvsem poslovni prostori, v pritličju pa načrtujejo galerije, butične trgovine, bare, restavracije in drugo kulinarično ponudbo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje