Poplavne razmere v Sloveniji spremlja tudi evropski center za usklajevanje nujnega odziva, je sporočil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. "Kot vedno, smo v primeru zaprosila za pomoč od pristojnih nacionalnih služb pripravljeni nemudoma aktivirati evropski mehanizem za civilno zaščito," je še zapisal na Twitterju.
Kadar obseg izrednih razmer presega zmožnosti države, da bi se sama odzvala, lahko za pomoč zaprosi prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, na svoji spletni strani navaja uprava za zaščito in reševanje.
Po zaprosilu in aktiviranju mehanizma, druge države članice in pridružene države v mehanizmu preko centra za usklajevanje nujnega odziva, ponudijo pomoč. Država prosilka se odloči, ali njihovo pomoč sprejme ali ne.
Evropske zmogljivosti sicer ne nadomeščajo obstoječih nacionalnih odzivnih zmogljivosti, ampak jih dopolnjujejo, in so na voljo takrat, ko so poleg nacionalnih izčrpane tudi zmogljivosti evropskega nabora civilne zaščite.
Evropska komisija je leta 2019 nadgradila mehanizem EU na področju civilne zaščite in ustvarila zmogljivosti rescEU za zaščito državljanov pred nesrečami in obvladovanje nastajajočih tveganj. Te zmogljivosti v celoti financira Evropska unija in vključuje floto letal in helikopterjev za gašenje požarov, letal za medicinsko evakuacijo ter zalogo medicinskih pripomočkov in terenskih bolnišnic, ki se lahko odzovejo na nujne zdravstvene primere.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je kasneje na Twitterju sporočil še, da so na zaprosilo uprave za zaščito in reševanje aktivirali urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji, ki pomaga reševalnim in drugim službam pri odzivanju na hude poplave, z imenom Copernicus EMS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje