Menu ItemEvropski komisar Janez Lenarčič se je ob prihodu na Brdo pri Kranju ostro odzval na napade vladajočih. Ti mu očitajo, da je nasprotoval slovenskemu načrtu za okrevanje. Lenarčič to odločno zanika in poudarja, da Sloveniji škodijo tisti, ki spodkopavajo vladavino prava in neodvisnost medijev.
“Nikoli in nikjer se nisem zavzemal za to, da bi Sloveniji pogojevali, omejevali ali celo odvzemali evropska sredstva. Nasprotno: upam in želim, da do česa takega nikoli ne bi prišlo,” je ob prihodu na Brdo pri Kranju, kjer poteka srečanje ministrov, pristojnih za evropske zadeve, dejal evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič.
Dodal je, da prav zato, da Slovenija ne bi prišla v neugoden položaj glede koriščenja evropskih sredstev, opozarja na določena ravnanja vlade. “Opažam, da se nekateri visoki predstavniki slovenske vlade na moja dobro namerna opozorila odzivajo z grobimi napadi in žaljivkami,” je povedal in tak način komunikacije ocenil kot nesprejemljiv.
Sloveniji po njegovih besedah škodujejo tisti, ki spodkopavajo vladavino prava in neodvisnost medijev, ne pa tisti, ki opozarjajo na problematičnost takega početja.
Premier Janez Janša se je na izjavo odzval na družbenem omrežju Twitter, kjer je zapisal, da komisar laže. “Pričakujemo, da bo sprožil postopek pred sodiščem, kjer je možno predložiti interne dokumente o postopkih odločanja znotraj Evropske komisije,” je zapisal.
Komisar @JanezLenarcic laže. Pričakujemo, da bo sprožil postopek pred sodiščem, kjer je možno predložiti interne dokumente o postopkih odločanja znotraj EK. https://t.co/brT3Jv1gtV
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 23, 2021
Tega zapisa Lenarčič danes ni želel komentirati. Ponovil je, da v komunikaciji na takšni ravni ne želi sodelovati.
Spomnimo, da Lenarčiču člani vlade iz vrst SDS že nekaj časa očitajo, da je skušal preprečiti sprejem slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Predsednik vlade Janša je po Lenarčičevem kritičnem odzivu na odnos do medijev in neodvisnost pravosodja tvitnil, da gre za prvi znani primer, ko je nek komisar skušal neposredno oškodovati lastno državo.
Kasneje je dodal, da ne gre za zakulisne informacije, ampak za uradno dokazljivo ravnanje Lenarčiča. Vendar pa predstavniki vlade dokumentov, ki bi potrjevali njihove navedbe o “uradno dokazljivem” protislovenskem ravnanju Lenarčiča, ne razkrijejo.
V kabinetu evropskega komisarja iz Slovenije vztrajajo, da ne obstajajo nobeni zapisi oziroma dokumenti, ki bi potrjevali navedbe predstavnikov slovenske vlade o Lenarčičevem nasprotovanju ali pogojevanju potrditve slovenskega načrta za okrevanje. Poudarjajo, da zasedanja komisije na to temo sploh ni bilo, saj je šlo za hitri pisni postopek in so komisarji slovenski načrt soglasno potrdili brez razprave.
Zadnji sestanek, na katerem so obravnavali slovenski načrt za okrevanje, je bil po besedah naših bruseljskih virov 29. junija, zgolj dva dni pred potrditvijo načrta. Na tem sestanku so bili navzoči predstavniki kabinetov komisarjev. O sestanku obstaja zapisnik, ki pa je zaupne narave.
Po naših informacijah je v njem zapisano, da je član kabineta komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa predlagal, da se v načrt vnese mejnik, povezan z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, čemur so pritegnili tudi v kabinetu komisarja za krizno upravljanje Lenarčiča. Vendar pa v zapisniku ni navedeno, da bi se izplačilo evropskih sredstev za okrevanje pogojevalo z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, niti o tem predstavniki kabinetov komisarjev na sestanku niso razpravljali, pravijo naši viri. Ob tem dodajajo, da tovrstno pogojevanje izplačil trenutno niti ni mogoče.
Zaradi predvidenega pogojevanja izplačil z vladavino prava sta lani Madžarska in Poljska blokirali sprejetje proračuna ter načrta za okrevanje. Skladno s tem mehanizmom bi lahko država članica ostala brez izplačil, če bi pomanjkljivosti v delovanju pravne države lahko pripeljale do zlorabe evropskih sredstev. Madžarska in Poljska sta na Sodišče EU ločeno vložili pritožbi, s katerima izpodbijata to uredbo. Odločitev je pričakovati jeseni. Države članice pa se morajo dogovoriti tudi o uporabi tega mehanizma.
Zapisnik sestanka naj bi kazal tudi, da neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev ni edina težava, na katero so opozorili predstavniki kabinetov komisarjev. Tako naj bi bilo izpostavljeno tudi opozorilo člana kabineta komisarja za okolje, da se pri sprejemanju okoljske zakonodaje v Sloveniji preveč hiti, s tem pa se nedopustno krajša javna razprava o zakonih. Tudi s to pripombo so se po naših informacijah v Lenarčičevem kabinetu strinjali.
Zapisnik, ki je edini uradni dokument sestankov predstavnikov kabinetov komisarjev, spišejo v generalnem sekretariatu komisije. O dogajanju na sestankih pa svoje nadrejene pisno obveščajo tudi predstavniki kabinetov sami, a gre pri tem za njihovo osebno dojemanje razprave. Tako je mogoče v bruseljskih krogih slišati, da bi do članov slovenske vlade lahko prispel kakšen od teh neuradnih zapisov, morda od predstavnikov kabinetov komisarjev, ki so blizu premierju Janši oziroma SDS. Janša je sicer pred dnevi že navedel, da ima dokumente, ki naj bi dokazovali protislovensko ravnanje komisarja Lenarčiča.
Ob prevzemu predsedovanja je odmevala tudi izjava notranjega ministra Aleša Hojsa, ki je dejal, da bi nekoga lahko označil za svinjo in da ta oseba ni na Prešernovem trgu, ampak “sedi visoko v birokraciji EU”. Sprva se je sklepalo, da je Hojs za »svinjo visoko v birokraciji EU« označil podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa, a je minister to zanikal. Na koga je izjava letela, ni pojasnil, je pa namigoval, da je Lenarčič »deloval proti Sloveniji«.
Vlada naj bi komisarju očitala, da je deloval proti Sloveniji pri sprejemanju slovenskega načrta za obnovo in razvoj po pandemiji, težkega 2,5 milijardi evrov. Načrt je evropska komisija potrdila. Evropska komisija pa je zanikala, da bi kdo pogojeval izplačilo denarja Sloveniji v zameno za spoštovanje vladavine prava in da odobritvi slovenskega načrta ni nasprotoval noben član Evropske komisije, pač pa da je bil potrjen soglasno.
Minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač, pa je zapisal, da Lenarčiču preostane samo odstop ali odpoklic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje