Še o Hojsovi »svinji visoko v birokraciji EU«

Slovenija 04. Jul 202114:52 > 17:03 0 komentarjev
HOjs, svinje
Žiga Živulović jr / BOBO

Vihar gre v dve smeri. Da je govorjenje o svinjah neprimeren in nesprejemljiv diskurz za nekoga na tako pomembnem položaju, kot je položaj ministra za notranje zadeve. In kaj, če kaj, naj bi bil storil slovenski komisar Janez Lenarčič, ki ga je imel – in to je danes že jasno – notranji minister ob tej izjavi v mislih.

Tuji novinarji, bruseljski dopisniki, okoli 50 jih je bilo, so v petek notranjega ministra Aleša Hojsa med predstavitvijo slovenskih prioritet slovenskega predsedovanja spraševali tudi o »biserih in svinjah«. O njegovem tvitu na dan državnosti, 30. obletnico slovenske neodvisnosti in samostojnosti, ko sta potekali osrednja državna slovesnost in alternativna proslava vladnih nasprotnikov na Prešernovem trgu.

Čeprav minister trdi, da ni imel nikogar v mislih, da je tvital o vrednotah, so mnogi razumeli, da je z besedami »ne meči biserov med svinje, pravi sveto pismo in lahko bi sledili tej modrosti« protivladne protestnike zbrane na Prešernovem trgu označil za svinje, za bisere pa rumene jopiče, nekateri med njimi nosijo tudi neonacistične tetovaže, in ki jih je policija s Prešernovega trga umaknila. Ali po uradni dolžnosti ali na poziv Jaše Jenulla, je ugotavljal nadzor nad delom Policijske uprave Ljubljana. Nadzor je odredil generalni direktor policije, sinoči so ga zaključili, jutri se bo s poročilom podrobneje seznanil generalni direktor policije Anton Olaj, nato pa sporočil, »kdaj, kje in na kakšen način bo poročilo predstavljeno javnosti.«

Tuji novinarji, bruseljski dopisniki, so torej notranjega ministra v petek spraševali tudi o »biserih in svinjah.« Tudi njim je pojasnil, da ni mislil nikogar konkretno, a potem po poročanju novinarja bruseljskega Politica in nekaterih drugih tujih novinarjev dodal tudi, da pa »bi lahko po tem, kar je slišal včeraj, nekoga označil za svinjo. In da ta oseba ni na Prešernovem trgu (kjer so bili protestniki), pač pa sedi visoko v birokraciji EU.«

»Nihče, nikoli o nikomur« ne sme govoriti tako

Ker notranji minister že ves konec tedna ne želi jasno odgovoriti na vprašanje, koga označuje za »svinjo visoko v birokraciji EU« in zakaj, čeprav je avtor teh besed, ga to sprašujemo mediji. A minister ostaja pri namigovanjih in odgovarja na način raziščite sami, se bo pokazalo, če bo koga to zanimalo.

Da je besedo »svinja« dejansko izrekel, ni zanikal, včeraj pa skušal zmerljivko v izjavi za medije tudi omiliti (povzeto po 24 ur) rekoč: »Svinja ni nobena žalitev, mislim, da je imel gospod Jenull celo svinjo v svojem stanovanju, torej domačo žival.«

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc danes na Twitterju opozarja, da v iskanju odgovora, na koga je mislil Hojs, ne gre pozabiti, da je notranji minister besedo »svinja« očitno res izrekel.

»Prav žalostno je, da se v medijih sprašujejo, koga je minister za notranje zadeve s svojo izjavo mislil. To je povsem nepomembno. Dejstvo je, da se tako ne govori. Nihče, nikoli o nikomur. Kultura govora in spoštovanje morata obstajati tudi med različno mislečimi,« piše dekan pedagoške fakultete.

Opravičilo?

Naj najde način, kako se bo za izrečeno opravičil, je včeraj ob robu vseslovenskega srečanja pod Najevsko lipo ministra Hojsa pozval tudi predsednik republike Borut Pahor. Pravi, da je bila ta izjava notranjega ministra »nevredna položaja, ki ga minister zaseda.«

A nadaljeval na način, ki ga je mogoče razumeti, da ni največji problem ta izjava “per se”, ampak je problematična predvsem zato, ker nas zdaj gleda tudi tujina. Pahor je dejal, da so se zlasti politiki in javne osebnosti dolžni vzdržati besed, ki bi jih kdo lahko razumel kot žaljive: »Zlasti ko govori ne le v svojem imenu, v imenu vlade in naše države, ampak tudi v imenu Sveta EU, mora biti toliko bolj pazljiv, kaj in kako reče, da to ne bo naletelo na neko nerazumevanje,« je dejal predsednik republike.

Po poročanju nacionalne televizije sinoči je notranji minister Hojs na poziv predsednika Pahorja, naj najde način za opravičilo, odgovoril, da dodatna opravičila niso potrebna, saj da je vsa pojasnila in opravičilo Evropski komisiji poslal že v petek. A iz elektronske pošte, ki jo je poslal TVS, in je identična petkovim pojasnilom notranjega ministrstva tudi drugim slovenskim medijem, ne izhaja, da se je minister opravičil, ampak da »obžaluje, da je moral med predstavljanjem prioritet slovenskega predsedovanja odgovarjati na notranjepolitična vprašanja (tujih novinarjev; op.a.)«.

Če Timmermans ne, Lenarčič?

Tuji novinarji so po petkovem srečanju tudi z notranjim ministrom nemudoma sklepali, da je Hojs za »svinjo visoko v birokraciji EU« označil Fransa Timmermansa, podpredsednika Evropske komisije iz iste evropske politične družine, v kateri je tudi SD. Timmermans je namreč v četrtek ob prevzemu slovenskega predsedovanja bojkotiral skupno fotografiranje. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca za N1 zato, ker je premier Janša v neformalnem delu zasedanja z evropskimi komisarji in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen z znano fotografijo članov SD in dveh mariborskih sodnikov s piknika v Mariboru pred nekaj leti utemeljeval, da je slovenski pravosodni sistem povezan s stranko SD.

Na ta incident se je na četrtkovi tiskovni konferenci s premierjem Janšo odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen rekoč: »Seveda so tudi sodniki ljudje z zgodovino, ljudje z lastnim življenjem. Sodniki so lahko tudi člani političnih strank. To je dejstvo v vsaki demokraciji in pričakujemo spoštovanje drugih političnih strank, katerih člani so na primer tudi sodniki.«

Hojs je takoj zanikal, da so njegove besede letele na Timmermansa, na vprašanja slovenskih novinarjev, tudi naše včerajšnje, pa, kot rečeno, ves konec tedna ni želel jasno odgovoriti. Je pa namigoval, predvsem na Twitterju, da je slovenski komisar Janez Lenarčič »deloval proti Sloveniji,« ko gre za slovenski načrt za obnovo in razvoj po pandemiji, ki je težak 2,5 milijardi evrov in ki ga je Evropska komisija potrdila.

»Poznate kakšnega komisarja v zgodovini EU, ki bi se priključil ideji, da se EU sredstva ne odobrijo državi, iz katere prihaja – domovini,« je na Twitterju ta vikend zapisal minister Hojs.

Twitter

Lenarčičev kabinet: v tem se ne prepoznamo

Iz kabineta evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Lenarčiča tudi danes prihajajo ocene, da se v zapisih in namigovanjih notranjega ministra ne prepoznajo. Evropska komisija pa je že včeraj zanikala, da bi kdo pogojeval izplačilo denarja v Sloveniji v zameno za spoštovanje vladavine prava in da odobritvi slovenskega načrta ni nasprotoval noben član Evropske komisije, pač pa da je bil potrjen soglasno.

“Oceno komisije so potrdili po pisnem postopku v četrtek brez nasprotovanja kateregakoli člana komisije,” je zapisala tiskovna predstavnica Evropske komisije in dodala, da slovenskega načrta niso ocenili po pogojih, pač pa po kriterijih, ali predlagane investicije podpirajo zeleno in digitalno transformacijo, ustvarjajo zaposlitve in večjo odpornost družbe. Evropska komisija je podčrtala še, da so evropski komisarji pri sprejemanju odločitev neodvisni in niso vezani na navodila (nacionalne) vlade, institucij ali koga drugega.

Komisija ostaja pri svojem

Pri tem pojasnilu Evropska komisija po naših informacijah ostaja tudi danes, ko sta portala blizu vladajoči stranki Nova 24 in Siol poročala, da naj bi trije evropski komisarji Didier Reynders, Vera Jourova in Virginijus Sinkevičius poskušali s pogojevanjem zaustaviti potrditev slovenskega načrta za okrevanje po pandemiji covida-19, podprl pri tem pa naj bi jih po navedbah teh dveh medijev tudi slovenski komisar Janez Lenarčič. Ter da naj bi omenjeni trije komisarji skušali sprejetje med drugim pogojevati z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in da naj bi za poskusom pogojevanja stal Frans Timmermans.

Premier Janša je danes na Twitterju zapisal, da je šlo pri potezi Timmermansa za politično provokacijo. Po besedah Janše zdaj vse zanima, kaj je bilo na fotografiji, ki jo je kazal komisarjem, to pa po njegovem omogoča začetek resne razprave o stanju vladavine prava v Sloveniji.

Da komisarju Lenarčiču preostane samo odstop ali odpoklic, pa na Twitterju danes pravi minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvonko Černač. In trdi, da je Lenarčič le nekaj pred potrditvijo slovenskega načrta za obnovo in okrevanje podprl zahteve treh komisarjev za blokado slovenskega načrta.

Dejstvo pa je, da je evropska komisija v analizi slovenskega načrta res napisala, da pričakuje čimprejšnje imenovanje delegiranih evropskih tožilcev iz Slovenije, a je dejstvo tudi, da tega ni postavila kot pogoj za izplačilo denarja Sloveniji.

Slovenija bo po potrjenem načrtu za obnovo in okrevanje – Evropska komisija ga je potrdila na dan začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU – prejela dve in pol milijardi evrov, od tega 1,8 milijarde evrov nepovratnega denarja in 705 milijonov evrov posojil.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!