Voda je odtrgala pol hiše na Poljanah na Prevaljah. (Foto: N1)
Od najhujše naravne ujme v zgodovini Slovenije je minilo skoraj leto in sedem mesecev. Država bo v sredo na Koroškem, ki je bila v poplavah ena najhuje prizadetih regij, porušila prvo hišo s seznama 258 objektov, ki jih je treba nujno odstraniti. Prva hiša, ki jo bodo porušili, je hiša z naslovne fotografije, v kateri je nekoč živela Cveta Berložnik. Z odškodnino, ki jo je za hišo dobila od države, si je kupila stanovanje na Ravnah na Koroškem, kjer danes mirno živi. V prihodnjih tednih bo država porušila še več objektov, tiste, za katere je že sklenjena pogodba in opravljena tudi primopredaja v roke državi. Skupaj je zdaj za rušenje dokončno pripravljenih 12 objektov.
4. avgust 2023 je bil eden izmed bolj temnih dni v slovenski zgodovini. Državo je prizadela katastrofalna ujma, v kateri so izginjali mostovi, trgalo je ceste, številni domovi pa so ostali preklani na pol.
Prizadetih je bilo 183 od 212 slovenskih občin, osem tisoč ljudi je bilo treba nujno evakuirati. Poškodovanih je bilo 1.984 kilometrov cest, štiri tisoč kilometrov vodotokov in kar 13.084 stavb.
Pred pol leta je postalo jasno, katere hiše, bloke in kmetije čaka rušenje, ker stojijo na območjih, ki poplavno niso več varna. Na končnem seznamu je pristalo 258 objektov. Za 85 objektov, ki so bili sprva na seznamu za rušenje, pa je stroka ocenila, da jih bo mogoče zavarovati s protipoplavnimi ukrepi.
Prva hiša, ki jo rušijo, je hiša, v kateri je do poplav živela Cveta Berložnik
Rušenje se zdaj začenja. Država bo v sredo na Poljani na Prevaljah porušila prvo hišo s seznama. To je hiša z naslovne fotografije, v kateri je do usodnih poplav živela Cveta Berložnik, s katero smo se pogovarjali kmalu po avgustovskih poplavah, nato pa še ob prvi obletnici poplav lani. Ko je udarila pobesnela Meža, je skočila iz postelje, kmalu za tem je njeno spalnico dobesedno odneslo.
Cveta Berložnik in njen mačkon Buli. (Foto: Osebni arhiv)
Zdaj je za N1 povedala, da se je postavila nazaj na noge in da je dobro. Z denarjem, ki ga je dobila – s cenitvijo je bila zadovoljna – je odkupila stanovanje v naselju na Ravnah na Koroškem, kjer bo zdaj tudi ostala. “Okoli sebe sem imela res ogromno dobrih ljudi, ki so mi pomagali, tako psihično kot fizično,” je še dodala in poudarila, da je vsem neizmerno hvaležna.
Kmalu po tem, ko bodo v sredo porušili njeno hišo, bo država porušila še dva objekta.
Kako potekajo postopki do odstranitve objekta
Vseh 258 objektov na seznamu za rušenje – to so hiše, stanovanja v eni večstanovanjski stavbi in osem kmetij – so morali najprej oceniti pooblaščeni cenilci. Cenitev je seveda osnova za izplačilo odškodnine, s katero je država od lastnikov odkupila objekte, ki jih bo porušila.
Nato je sledil podpis pogodb med DSU, ki pogodbe sklepa v imenu države, in lastniki. Po podatkih s konca februarja so upravičencem poslali 169 pogodb, doslej so jih podpisali 130.
Za odškodnine doslej dobrih 38 milijonov evrov
Po teh podatkih, ki se lahko v naslednjih dneh še spremenijo, je država za 117 objektov lastnikom že izplačala odškodnine. Za to je odštela dobrih 38 milijonov evrov, v prihodnjih tednih pa sledi izplačilo še za okoli 15 objektov.
Doslej je država v zemljiško knjigo kot lastnica vpisana na 104 nepremičninah (kar je seveda prvi pogoj, da lahko objekt sploh porušijo), primopredaja pa je bila opravljena na 12 objektih. In teh 12 jih je torej v tem trenutku dokončno pripravljenih za rušenje.
Na kateri točki je obdelava posameznih objektov, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti, lahko spremljate tudi na posebni spletni strani, namenjeni odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.
Kot je v oktobrskem pogovoru za N1 pojasnil vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, mora biti lastnina pred podpisom pogodbe zemljiškoknjižno urejena in prosta vseh bremen.
V primeru hipotekarnih kreditov se vključi DSU, medtem ko morajo lastniške zadeve lastniki urediti sami. Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih tega namreč ne sme, a kot pravijo, lastnikom svetujejo, da najdejo čim boljšo rešitev in s tem pohitrijo postopek sprejemanja pogodbe.
Za hiše, ki bi jih postavila država, se ni odločil skoraj nihče
Država je načrtovala tudi odkup nekaj zemljišč za poplavljence, ki bi želeli, da jim novo hišo postavi država, toda večina lastnikov se je odločila, da bo od države raje vzela odškodnino in si novo domovanje raje uredila sama. Tako je največ izzivov nastalo pri iskanju novih zemljišč za gradnjo, ki so varna pred vodo in plazovi.
Čeprav vse gradnje potekajo v lastni režiji ljudi, prizadetih v poplavah – praktično nihče se ni odločil za možnost, da jim država postavi tipsko hišo – je država namreč sodelovala pri iskanju primernih zemljišč z lokacijskimi preveritvami.
Konec januarja se je na Ljubnem ob Savinji na primer začela gradnja treh hiš, ki bodo umeščene na nepoplavnih območjih. Parcele je komunalno uredila občina, račun pa izstavila državi.
Družina Fužir, katere hiša, ki jo je odnesla pobesnela Meža, je postala ena tragičnih simbolov poplav, pa se je odločila za gradnjo montažne hiše na zemljišču, ki ga je zagotovila in komunalno opremila občina Prevalje.
Hiša družine Fužir avgusta 2023 (Borut Živulovič/BOBO)
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje