Menu Item
LMŠ je pohitela in včeraj v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Kot priznavajo v stranki, so to storili zgolj zato, da bi upočasnili sprejemanje novele, ki jo je včeraj v vladni postopek vložilo pravosodno ministrstvo in prinaša nedopustno poseganje vladajočih v izbiro kandidatov za evropskega delegiranega tožilca.
Na predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu (ZDT), ki ga je včeraj v vladno proceduro vložil pravosodni minister Marjan Dikaučič in po katerem storitve včeraj imenovanih evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja ne bi bile več potrebne, so se nemudoma odzvali v LMŠ.
V parlamentarni postopek so vložili svoj predlog novele zakona o državnem tožilstvu, s tem pa začasno zaustavili obravnavo Dikaučičevega. Ker je bil predlog LMŠ v parlamentarno obravnavo vložen prvi, bo moral državni zbor najprej obravnavati tega.
V LMŠ so močno pohiteli zato, ker dopuščajo možnost, da bi vlada Dikaučičev predlog potrdila že danes in ga torej nemudoma poslala v parlamentarni postopek. Priznavajo pa, da gre pri njihovem predlogu za nepomembne spremembe zakona o državnem tožilstvu in da so ga v proceduro vložili zgolj zato, da bi otežili sprejemanje sporne vladne novele.
Tako je prvak LMŠ Marjan Šarec na Twitterju zapisal: “V proceduro smo vložili novelo ZDT, pri čemer priznam, da zgolj z namenom upočasnjevanja napovedane vladne spremembe ZDT. Njihov cilj je uzakoniti odpoklic pravkar delegiranih evropskih tožilcev.”
V proceduro smo vložili novelo ZDT, pri čemer priznam, da zgolj z namenom upočasnjevanja napovedane vladne spremembe ZDT. Njihov cilj je uzakoniti odpoklic pravkar delegiranih evropskih tožilcev.
— Marjan Šarec (@sarecmarjan) November 24, 2021
Vlada bi izbirala evropske delegirane tožilce
Kot smo poročali včeraj, je pravosodno ministrstvo v prehodnih določbah predloga sprememb zakona o državnem tožilstvu zapisalo, da mora vlada v treh mesecih od njegove uveljavitve javnemu tožilstvu predložiti listo (novih) kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, ki sta bila predlagana po sedanji zakonodaji (torej Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja).
Pravosodno ministrstvo se sklicuje na evropske predpise, ki omogočajo zamenjavo delegiranega tožilca, če “njegove storitve niso več potrebne”. Poznavalci sicer poudarjajo, da je načrt vladajočih v nasprotju z evropskimi predpisi in da evropsko javno tožilstvo v njegovo uresničitev ne bo privolilo.
S spremembami, ki jih je predlagal Dikaučič in so po ocenah naših virov nastale v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, bi tudi omogočili, da bi pravosodni minister, če za posamezno mesto evropskega delegiranega tožilca ne bi kandidirali vsaj trije kandidati, sam in brez razpisa predlagal manjkajoče kandidate. Končna odločitev, katera imena bodo posredovana evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi pripadla vladi.
Na vrhovnem državnem tožilstvu Dikaučičevemu predlogu ostro nasprotujejo. V njem so prepoznali poskus političnega poseganja v izbiro kandidatov za evropskega delegiranega tožilca. “To je v nasprotju s poslanstvom tega organa in evropskega javnega tožilstva v celoti,” so zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje