Menu Item
Po evropskih volitvah se očitno zaostrujejo odnosi med vodstvom NSi ter predsednikom Demosove vlade in ustanoviteljem stranke Lojzetom Peterletom. Ta je na ponedeljkovi seji sveta stranke spet kritiziral odločitve vodstva NSi, a so se nanj usule kritike, ker je pred evropskimi volitvami podprl tudi kandidate z liste SLS. Kako dolgo bo Peterle, ki ga moti tudi izključujoč odnos stranke do prvaka SDS Janeza Janše, še zdržal v NSi? Kot je dejal za N1, je naklonjen tudi zamenjavi Mateja Tonina na čelu stranke. Napeto pa je tudi v SLS, saj njihov vodilni kandidat na evropskih volitvah Peter Gregorčič na vprašanje, ali bo še naprej sodeloval s stranko Marka Balažica, odgovarja, da ga predsednik SLS po volilni nedelji sploh še ni poklical.
V NSi pod vodstvom Mateja Tonina so v začetku tedna znova pretresali rezultate stranke na letošnjih evropskih volitvah. Te so bile za manjšo opozicijsko stranko izjemno pomembne, saj so bile prve volitve po tem, ko je izvršilni odbor Nove Slovenije sklenil, da stranke v vladi, ki bi jo vodil prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, več ne bo.
Čeprav so s 7,66 odstotka glasov dosegli slabši izid kot na evropskih volitvah pred petimi leti, ko je stranka osvojila 11,12 odstotka glasov, je na ponedeljkovi seji sveta stranke prevladala ocena, da so bili cilji, ki so si jih zastavili pred volitvami, doseženi.
Najpomembnejši med njimi je bil ohranitev poslanca v Evropskem parlamentu, kjer bo Ljudmilo Novak zamenjal Tonin, v NSi pa so zadovoljni tudi zato, ker jim je kljub napadom SDS in Janše ter naskoku SLS in Petra Gregorčiča uspelo izboljšati rezultat z zadnjih parlamentarnih volitev, na katerih je stranka prejela 6,86 odstotka glasov.
Kritike zaradi “taktičnih” napak Peterleta in Klobase
So pa člani sveta stranke zelo odkrito razpravljali tudi o razlogih, ki so privedli do zadnjega volilnega rezultata NSi. Kot dve največji taktični napaki v kampanji so izpostavili izjave župana občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in kandidata na listi NSi Davida Klobase ter poteze predsednika Demosove vlade, nekdanjega večkratnega evropskega poslanca in enega od ustanoviteljev NSi Lojzeta Peterleta.
Spomnimo, Klobasa je med kampanjo politični parket razburkal s tem, ko je v podkastu na RTV Slovenija povedal, da je podprl vseevropsko iniciativo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) za varno in dostopno prekinitev nosečnosti v Evropi, za katero stoji Inštitut 8. marec pod vodstvom Nike Kovač. Na vprašanje, ali podpira legalizacijo konoplje, je Klobasa odgovoril pritrdilno, prav tako pa je dejal, da podpira uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
V povezavi z omenjenimi izjavami Klobase se je na družbenih omrežjih oglasil tudi Janša, ki je zapisal, da se pokojni ustanovitelj NSi Andrej Bajuk “obrača v grobu”. Do županovih liberalnih stališč glede splava in evtanazije je bil kritičen tudi Peterle, ki je v N1 podkastu s Suzano Lovec poudaril, da sicer ni nič narobe s tem, če ima Klobasa bolj liberalne poglede, a da bi moral v tem primeru iti v liberalno stranko.
Na seji sveta stranke so bila mnenja o izjavah Klobase deljena. S svojimi prepričanji se je zameril zlasti bolj konservativnim krogom v stranki, medtem ko naj bi ga pripadniki zmernejše struje branili, češ da je v oddaji povedal, da gre za njegova osebna stališča, ne pa za uradna stališča stranke. Nekateri od tistih, ki so bolj naklonjeni Klobasi, celo pravijo, da je njegove izjave mogoče razumeti kot odraz notranje demokracije in da je tudi Klobasa pozitivno pripomogel k rezultatu stranke.
Vodstvo stranke je Klobaso zaradi njegovih izjav umaknilo iz predvolilnega soočenja, ki ga je organiziral časnik Večer, drugih sankcij pa zaenkrat očitno ne bo deležen, saj svet stranke glede tega ni sprejel nobenega sklepa. Klobasa dogajanja v stranki za N1 ni želel komentirati.
“Ne morem biti nekje, kjer se sredino razume malo levo malo desno”
Precej bolj kot s Klobaso pa se zaostrujejo odnosi med vodstvom NSi in Peterletom. Slednji je na seji sveta stranke spet kritiziral nekatere poteze stranke, a so se tudi nanj nato usule kritike. Peterle je namreč pred volitvami poleg dveh kandidatk z liste NSi, šlo je za podpredsednico stranke in poslanko Vido Čadonič Špelič ter vodjo strankinega podmladka Katjo Berk Bevc, podprl tudi dva kandidata s konkurenčne liste SLS, in sicer predsednika stranke Marka Balažica in nekdanjega poslanca Franca Pukšiča.
Več naših sogovornikov, ki želijo ostati neimenovani, ocenjuje, da je bila Peterletova poteza, da pred volitvami podpre krščanske demokrate tako v NSi kot tudi v SLS, škodljiva za Toninovo stranko, ker so številni volilci NSi na volitvah taktično glasovali oziroma “priskočili na pomoč” SLS. Peterle naj bi bil pri zagovarjanju svoje pozicije tokrat precej osamljen, saj naj bi njegova podpora kandidatom SLS naletela na nerazumevanje tudi pri njegovih največjih zaveznikih v NSi.
Spomnimo, Peterle je z Balažicem decembra lani podpisal dogovor, s katerim je v njegove roke prešla uporaba imena SKD, pred volitvami pa si je močno prizadeval za oblikovanje skupne liste med NSi in SLS. Možnosti za to so splavale po vodi, ko so v SLS za nosilca svoje liste izbrali Gregorčiča. V NSi je bilo takrat mogoče slišati, da je SLS s to potezo pokopala idejo o skupni listi in da je za svojega vodilnega kandidata izbrala Janševega “podtaknjenca”.
Peterle je za N1 potrdil, da je na seji sveta stranke nastopil kritično do vodstva stranke. “Imamo ljudi oziroma zastopnike, ki menijo, da se rezultat krepi, če so eni za in eni proti. Jaz se temu ne morem priključiti. Notranjo demokracijo imamo, dokler ne pridemo do nekega stališča oziroma sklepa. Ne more pa biti predmet notranje demokracije ključna točka programa, kot je odnos do življenja,” je v zvezi z izjavami Klobase dejal Peterle.
Po njegovi oceni je “osebno razodetje” Klobase stranki prineslo veliko škode: “Ne morem biti nekje, kjer se sredino razume malo levo malo desno, malo za evtanazijo in malo proti. To ni sredina, to je taktiziranje. Če misli stranka nadaljevati malo sem malo tja, mene ne bo zraven.”
Peterle ne verjame, da je mogoče stranko voditi iz Bruslja
Kot je poudaril Peterle, je stranka v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami izgubila več kot 30 odstotkov glasov: “Kljub večjemu vložku smo absolutno in odstotkovno dobili manj. Če vodstvo tega ne bo upoštevalo, potem bo naslednji rezultat še slabši. Te volitve so pokazale, da so absolutno potrebne spremembe v vodstvu, profilu in tajništvu stranke.”
Na vprašanje, ali bi bila potrebna tudi zamenjava Tonina na čelu stranke, je Peterle odgovoril pritrdilno: “Niti se ne ukvarjam toliko s kritiko voditelja, ampak vem, da stranke ne gre voditi iz Bruslja. To se je redkokomu posrečilo.” Predsednik Demosove vlade je vodstvu NSi že večkrat javno očital, da se preveč ukvarja s kritiziranjem in izključevanjem Janše.
“Jaz sprašujem stranko, kaj imamo od tega, da smo najbolj kritična stranka do Janše z izključujočo pozicijo, ki ni bila odobrena na svetu stranke, ampak je bila neka hipna izjava? Kaj nam je prinesla? Zaenkrat trdim, da nič dobrega, ker ljudje tega ne razumejo. Janšo zagotovo vidijo na pomladni strani. Če bi toliko energije dali v svoj profil kot v kritiko Janše, bi bili rezultati stranke drugačni,” je prepričan predsednik osamosvojitvene vlade.
Peterle je sicer na eni od prejšnjih sej sveta stranke predlagal tudi glasovanje o tem, da se NSi odpove svojemu stališču, da ne gre več v vlado, ki bi jo vodil Janša, a je njegov predlog dobil le nekaj glasov podpore. Na vprašanje, koliko časa namerava še vztrajati v NSi, ni konkretno odgovoril, je pa pojasnil, da ga je Tonin nedavno prosil, naj iz stranke ne izstopi do evropskih volitev.
V povezavi z morebitnim prestopom iz NSi v SLS pa je Peterle dejal, da mu ni treba nikamor prestopati, je pa dodal, da je Balažic, ki je bil v preteklosti član NSi, pa tudi njegov asistent v Bruslju, zanj krščanski demokrat.
Tonin navedb Peterleta danes ni želel komentirati, je pa v stranki mogoče slišati, da nezadovoljstvo Peterleta izvira še iz leta 2019, ko ga stranka ni izbrala za nosilca liste za takratne evropske volitve. Kljub Peterletovim očitkom na seji sveta stranke nihče ni zahteval Toninovega odstopa. Še več, prvaku NSi naj bi celo izrekli podporo. Kot je znano, Tonin kljub selitvi v Bruselj načrtuje, da se bo na oktobrskem volilnem kongresu potegoval za nov mandat na čelu NSi.
Gregorčič: Balažic me od volitev še ni poklical
Povolilno vzdušje pa v zadnjih dneh očitno ni napeto samo v NSi, ampak tudi v SLS. Ko smo Petru Gregorčiču zastavili vprašanje, ali namerava po evropskih volitvah še naprej sodelovati s SLS in ali se bo včlanil v stranko, na listi katere je kandidiral za evropskega poslanca, nam je ta odgovoril, da ga od volilne nedelje ni poklical še noben član vodstva SLS.
“Predsednik me ni poklical, kampanje ne želim komentirati, lahko pa rečem, da me preseneča, da je stranka SLS volitve izgubila v volilnih okrajih, kjer ima svojo tipično volilno bazo,” je bil redkobeseden Gregorčič.
Nosilec liste SLS je na evropskih volitvah osvojil 32.160 preferenčnih glasov, s čimer se je uvrstil na četrto mesto med vsemi kandidati, a ker je SLS v skupnem seštevku glasov zaostala za SD in NSi, ni osvojil sedeža v Evropskem parlamentu. Razlika med NSi in SLS je znašala slabih 3.000 glasov, SLS pa se je v primerjavi z NSi bistveno slabše odrezala v volilnih okrajih v celjski, mariborski in ptujski volilni enoti, ki so nekoč veljali za njeno tradicionalno bazo.
Na vprašanje, ali lahko njegove izjave razumemo v luči nekaterih špekulacij, da ga je stranka na vzhodu države namerno sabotirala, Gregorčič ni želel odgovoriti. Balažic odnosov med SLS in Gregorčičem prav tako ni želel komentirati, povedal nam je samo, da so se dogovorili, da se najprej pogovorijo znotraj stranke.
Indicev, da bi kdorkoli znotraj stranke poskušal škodovati kandidaturi Gregorčiča, v krogih blizu vodstva SLS niso zaznali, nekateri pa pravijo, da lahko Gregorčičevo nejevoljo razumejo tudi kot posledico razočaranja zaradi grenkega volilnega izida.
Ker je Gregorčič po številu preferenčnih glasov na volitvah deklasiral vse preostale kandidate SLS, med drugim tudi dosedanjega evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je zbral 7.585 preferenčnih glasov, in Balažica s samo 789 preferenčnimi glasovi, se postavlja tudi vprašanje, ali bi v SLS lahko prišlo do zamenjave na vrhu stranke.
Uradno o tem ne želi govoriti nihče, naši sogovorniki, ki želijo ostati neimenovani, pa menijo, da je to v prvi vrsti odvisno od Gregorčiča in njegovih političnih ambicij. Če se bo odločil, da gre po uspehu, ki ga je dosegel s SLS, na samostojno politično pot, bi s tem po ocenah nekaterih lahko ogrozil svojo politično kredibilnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje