Potem ko se je Levica že večkrat zavzela za slovensko priznanje Palestine, je vodja poslanske skupine najmanjše vladne stranke Matej T. Vatovec vladi predlagal, naj začne postopke za to priznanje. V poslanski pobudi je predlagal tudi, naj vlada preuči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja z okupiranih palestinskih ozemelj. "Vlada naj aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj Evropske unije, vključno z uvedbo sankcij proti Izraelu," še piše v pobudi vodje poslanske skupine Levica.
Medtem ko se vrstijo obsodbe terorističnih dejanj Hamasa v Izraelu, so v koalicijski stranki Levica izpostavili tudi, da Izrael že 50 let izvaja apartheid nad Palestinci. Opozorili so, da nobena vojna ne bo prinesla rešitve, ampak bo samo poglobila konflikt, katerega posledica bo še več mrtvih in razdejanje tako Palestine kot Izraela.
“Zato bi morali svetovni voditelji čim prej reagirati in zastaviti svoje ime za prekinitev ognja in začetek novih mirovnih pogajanj. Edini način, ki bo to pot začel, je priznanje palestinske državnosti – dolg, ki ga ima tudi Slovenija, tudi v luči svoje zgodovine,” so v sobotnem odzivu na eskalacijo spopadov med Palestino in Izraelom poudarili v Levici.
Luka Mesec, minister za delo in nekdanji koordinator Levice, je danes v državnem zboru dejal, da bodo v stranki še naprej vztrajali, da bi se v Sloveniji in tudi širšem območju ponovno odprla razprava o priznanju Palestine kot suverene države.
Takoj zatem je vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec vložil predlog, da vlada preuči vse možnosti za vzpostavitev sistema nadzora in prepovedi izraelskega blaga, ki prihaja iz okupiranih palestinskih ozemelj, in aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava in kolonialno silo znotraj Evropske unije, vključno z uvedbo sankcij proti Izraelu. Ob tem v predlogu vlado poziva, naj začne postopke za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države.
To je utemeljil z besedami, da je Gaza največji odprti zapor na planetu, v katerem živi več kot dva milijona Palestincev. Ti imajo omejeno oskrbo z vodo in elektriko ter z ostalimi osnovnimi potrebščinami, omejeno gibanje ter so jim kratene druge osnovne človekove pravice in svoboščine. To po Vatovčevih besedah velja tudi za ostalo palestinsko prebivalstvo znotraj Izraela, številne mednarodne organizacije pa že dlje časa ugotavljajo, da Izrael že več desetletij krši resolucije Združenih narodov, predvsem pa ženevske konvencije.
Poudaril je, da so bilateralni odnosi med Evropsko unijo in Izraelom na najvišji ravni, sklenjeni pa so tudi številni trgovinski sporazumi, ki omogočajo trgovanje z izdelki, proizvedenimi na okupiranih palestinskih ozemljih. Vodja poslanske skupine Levica je bil v pobudi kritičen tudi do uradnih stališč Unije in Slovenije, saj da nikoli nista znali zavzeti kritične drže in aktivno pristopiti k prvemu koraku reševanja bližnjevzhodnega vprašanja.
“Ker je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN s programom, ki si prizadeva predvsem za mirno reševanje sporov in neomajno podporo multilateralizmu ter spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, je njena dolžnost in obveza ravno to, da si začne aktivno prizadevati za mirno rešitev spora med Palestino in Izraelom,” je v poslanski pobudi zapisal Vatovec.
Katere države so že priznale Palestino?
Palestino kot samostojno in neodvisno državo priznava 138 držav sveta. Doslej je devet članic Evropske unije priznalo suverenost Palestine kot samostojne države, kot prva je to leta 2014 storila Švedska, še pred pridružitvijo EU sta to storili Malta in Ciper. Poleg že omenjenih držav članic EU pa Palestino priznavajo še Češka, Slovaška, Madžarska Romunija, Bolgarija in Poljska.
Med največjimi svetovnimi velesilami pa neodvisnosti palestinske države ne priznavajo ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Japonska, Avstralija, Italija, Mehika in Južna Koreja.
Na drugi strani so Palestino priznale Kitajska, Argentina, Brazilija, Indija, Rusija, Indonezija, Savdska Arabija, Južna Afrika in Turčija.
Predlogi Levice o priznanju Palestine so bili že večkrat neuspešni
Levica se je v preteklosti že večkrat zavzela za slovensko priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Leta 2014, torej na začetku vlade Mira Cerarja, so to pobudo tudi uradno vložili v parlamentarni postopek, leto dni kasneje pa še akt za priznanje Palestine. Vendar se je vseskozi zapletalo. V takratnih koalicijskih strankah SMC, DeSUS in SD so sicer njihovi pobudi večkrat izrekli načelno podporo, a so ob tem izpostavljali potrebo, da bi se priznanju pridružila še katera od evropskih držav.
Na koncu Cerarjevega mandata je naklonjenost priznanju Palestine izrazil tudi takratni zunanji minister Karl Erjavec, vendar pa vlada tega sklepa nikoli ni sprejela. Ko je Miro Cerar odstopil s premierskega mesta, se je sklicevala na to, da nima več polnih pooblastil in da torej tak predlog ne sodi v okvir tekočih poslov vlade.
Izpostavljali so možnost, da bi odločitev o priznanju poslanci sprejeli brez vladnega predloga, a se to ni zgodilo, pri čemer so v Levici s prstom kazali predvsem na največjo vladno stranko SMC. Ob tem je bilo v parlamentu mogoče slišati, da so poslanci deležni hudih pritiskov izraelskih predstavnikov, da se omenjeno priznanje ne zgodi.
Levica je tudi leta 2019 v času vlade Marjana Šarca v parlamentarno proceduro vložila poslansko pobudo o priznanju Palestine, a je ta tudi takrat naletela na neuspeh. Na ministrstvu za zunanje zadeve so pojasnjevali, da je stališče Slovenije do priznanja Palestine nespremenjeno, torej da se morajo razprava in aktivnosti na tem področju voditi na ravni članic Evropske unije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje