Odboro za gospodarstvo je podprl sklep, da je Matjaž Han primeren kandidat za ministra za gospodarstvo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev koalicije, proti pa trije poslanci in poslanka SDS: Franc Breznik, Rado Gladek, Franc Rosec in Suzana Lep Šimenko. 

Han je v odgovoru poslancu NSi Aleksandru Reberšku zatrdil, da je treba predstavnike delavcev spoštovati kot resne partnerje. "Brez sindikatov, njihovega boja, zavzemanja za delavske pravice in vseh te stvari, zadeva funkcionirala," je dejal kandidat za ministra. Zavrnil je Reberškovo navedbo, da so sindikati podaljšana roka koalicijske stranke Levica. "Nikdar niso bili in upam, da nikdar ne bodo. In upam, da tudi ne bodo podaljšana roka SD," je zatrdil.

Povedal je, da se je pred zaslišanjem sestal s klubom slovenskih podjetnikov, gospodarsko zbornico, obrtno zbornico in tudi s sindikati. "Bil sem pri njih, da jasno pokažem, da bomo morali doseči nek dogovor. Morali se bomo pogovarjati, in to ne pred kamerami. Vsi bomo morali na svojem področju popuščati, zahtevati in se dogovarjati," je pojasnil. 

Razpravi poslanca SDS Franca Breznika pa je Han v veliki meri prikimal. Na primer Breznikovim opozorilom glede selitve proizvodnje iz Evrope na Kitajsko in drugam, glede pomena blagovnih znamk v turizmu ter glede vloge slovenskih podjetij v globalni avtomobilski industriji, saj naša podjetja praviloma prodajajo polizdelke. "Samo Akrapoviče izpušne cevi so končni izdelek. Nanj smo ponosi in od njega se lahko veliko naučimo," je dajal Han.

V odgovoru Brezniku je Han tudi nekoliko bolj podrobno odgovarjal na očitke, da morda ni najboljši možni kandidat za ministra. "Hvaležen sem stranki, da mi je dala priložnosti," je dejal, "Iz srca sem hvaležen tudi predsedniku vlade in ne bom ga razočaral. S tem je tudi sprejel neko tveganje. Pa ne da nisem samozavesten, zelo sem samozavesten. Ampak dal je priložnost, da ločimo, kaj biti minister in kaj strokovnjak na nekem področju."

Omenil je, da je odhajajoči minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec po izobrazbi teolog. "Za mene je odpeljal ta resor vrhunsko," je priznal. "Smo pa imeli tudi v vaši vladi ministre ali ministrice, ki je pisano ministrstvo na njegovo ali njeno kožo, pa ni šlo,"

"Minister mora biti politik, mora biti ponižen, mora znati poslušati in mora znati zadeve organizirati. Mogoče sem naiven, ampak jaz bom tako delal. Status je pa tako, da si ga ustvari vsak sam. S tem, kako delaš, kakšne rezultate imaš, s svojimi stališči in na koncu koncev moraš biti tudi človek, ljudje ti morajo zaupati," je opisoval.

Dejal je tudi, da bo odločitev za kandidaturo verjetno enkrat obžaloval, a obžaloval bi tudi, če je ne bi sprejel. "Najslabši so zame tisti, ki ne sprejemajo odločitev in se skrivajo za posamezniki," je pojasnil.

Kandidat za gospodarskega ministra je napovedal razpravo o letalskih povezavah. "Letalskega prevoznika nimamo, a morali se bomo začeti pogovarjati o tem, da ga potrebujemo," je dejal, "ljudje ne bodo mogli k nam iz tujine hoditi peš." Omenil je dve možnosti. Ena je, da država ustanovi letalskega prevoznika in ga financira. Druga pa, da država subvencionira letalske povezave s kraji, od koder bi lahko prišlo največ turistov. "In, za božjo voljo, pomagajmo Portorožu, da bo prišel do nekega normalnega letališča, na katerem bodo lahko pristala malo večja letala kot zdaj," je dodal. 

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je kandidata za gospodarskega ministra med drugim vprašala o napovedani odpravi nekaterih znižanj dajatev, ki jih je sprejela prejšnja koalicija. Nova koalicija je namreč napovedal, da bo obdržala samo ukrep dviga splošne davčne olajšave. 

Matjaž Han meni, da so bile nekatere davčne spremembe prejšnje koalicije sporne. Izpostavil je znižanje davka na izplačilo dobička iz 27 odstotkov na 25 odstotkov. "Gospa Suzana, to je brez zveze," je dejal Han, "Res brez zveze. S tem ljudem, ki živijo samo od dela, mahamo z rdečo zastavo. Kaj smo s tem naredili? Obrtniki in male družbe z omejeno odgovornostjo ... Naštejte jih deset, ki so si v zadnjih 10 letih izplačali dobiček. Dobiček moraš najprej imeti in si ga nato izplačati in pri tem je obdavčeno 25-odstotno. Nihče si ga ne izplača, ker vsi investirajo nazaj v podjetje in ker živijo vsi s podjetjem." Dodal je še, da znižanje davka in izplačilo dobička koristi tako malemu številu podjetnikov, da "ne bomo nikogar izgubili, če to slučajno vrnemo na 27 odstotkov". 

O vključevanju zaposlenih v lastništva podjetji, soudeležbi zaposlenih pri dobičku in skrajševanja delovnega tedna Han ni razkril konkretnejših načrtov. Napoved krajšega delovnika je pritegnila precej pozornosti, a Han je poudaril, da ni realno pričakovati hitrih hitrih sprememb. "So pa to novi trendi, lahko so to nova privlačna delovna mesta," je dejal. 

Han želi delitev lastništva in dobička delavcev med zaposlene. Vendar mora biti oboje "na prostovoljni bazi, dogovorno", je dejal. "Treba je tako regulacijo narediti, da se bo ustvarjal dobiček, ki bi se ga nato lahko delilo, in da bodo imeli nekaj od tega zaposleni ter država, ki pa mora potem to pametni razporediti nazaj," je povedal. 

"Gospodarstvo pričakuje socialno kapico," je omenil Han in nato precej jasno povedal, da je prihodnja vlada ne bo sprejela. Socialni kapici tudi osebno ni naklonjen, saj je, kot je pojasnil, treba povišati plače inženirjem in drugim delavcem, ki prispevajo k razvoju dodane vrednosti. "Na socialno kapico pa se obesijo posamezni menedžerji," je dejal. 

Izboljšanja plač za najbolj iskane delavce bi se sam lotil drugače. Naklonjen je namreč predlogu, ki naj bi ga slišal od podjetnika Igorja Akrapoviča in je tudi zapisan v koalicijski pogodbi. Ta predlog je subvencioniranje prispevkov za inženirje oziroma "razvojnike". "To bi lahko povečalo konkurenčnost podjetji," je pojasnil, "imamo napredna podjetja, kjer so ti delavci glavni kader." Poleg tega bi se lahko zviševanja dodane vrednosti lotili z analizo položaja slovenskih podjetij v globalnih dobaviteljih verigah, je menil.

Kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, nekdanji župan Nove Gorice in eden od ustanovnih članov Gibanja Svoboda Matej Arčon je med predstavitvijo pred pristojno komisijo državnega zbora izpostavil predvsem čezmejno povezovanje in povezovanje narodnih skupnosti. Menil je tudi, da ima urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo velik pomen. Člani pristojne komisije so Arčonu prižgali zeleno luč za imenovanje na položaj ministra brez listnice.

Več o tem preberite tukaj. 

Zahtevam po nižji obremenitvi dela je mogoče priti nasproti, če se na drugi strani nekoliko poveča obremenitev premoženja, je povedal Han. 

Omenil je, da bi lahko povečanje obremenitev premoženja pomenila, da bo nekdo z enim stanovanjem plačal manj davka kot nekdo, ki ima "deset stanovanj v Ljubljani, stanovanje v Kranjski Gori in Portorožu". Poudaril je, da je to njegov razmislek in ne vladni. "Mislim, da se je treba pogovoriti in da lahko najdemo pameten kompromis," je pojasnil.

Predlogi gospodarskih združenj glede trga dela so večinoma smiselni, je povedal. "Velika previdnost pa je potrebna pri želji za lažje odpuščanje," je opozoril. Ta trenutek to vprašanje zaradi nizke brezposelnosti ni problematično, a vseeno je treba pri morebitnih pogovorih o tem v vsakem primeru vključiti predstavnike delavcev, je poudaril.

Han je navedel, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami dobra pri omogočanju čezmejnega poslovanja, reševanju insolventnosti, pogojih za zagon podjetja, davčni obremenitvi in zaščiti manjšinskih vlagateljev.

Zelo slabo pa smo se, kot je nadaljeval, v analizi Svetovne banke uvrstili na področjih dostopa podjetji do virov financiranja, izvršilnosti pogodb in upravnih zadev, predvsem pri izdaji gradbenih dovoljenj. Napovedal je, da se bo prioritetno lotil teh področij. 

"Moja ideja je, da je treba odločanje o gradbenih dovoljenjih prestaviti iz upravnih enot na lokalno raven. Župani so bistveno bolj zainteresirani za investicije v svojem kraju," je povedal.

Slovenskemu gospodarstvu se ponujajo priložnosti, a treba jih je izkoristiti, je poudaril Matjaž Han. Napovedal je zavezništvo z združenji, ki delujejo na področju, gospodarstva, turizma in športa. "Nič ne bom uveljavljal na silo, ampak s pogovori. Sem človek, ki verjame v dogovor in v stisk roke. Brez "fair playa" ni zmag. Več ljudi več ve," je pojasnil.

Han je dejal, da ve, kakšne težave pestijo podjetnike in gospodarstvenike. "Pa ne zato, ker sem danes kandidat za to funkcijo, ampak zato, ker je v meni ta podjetniški duh, ki mi ga nihče ne more vzeti," je dejal. Nadaljeval je, da bi rad razčistil "eno dilemo za vse večne čase". "Vem, da večina podjetnikov ni izkoriščevalcev, je povedal, "Vem, da je večina podjetnikov poštenih, delovnih in da nočejo samo nizkih davkov, kot nekateri radi povedo, noče samo poceni delovne sile in samo dobičkov zase. Oni želijo imeti podjetniško okolje, ki bo predvidljivo, želijo imeti mir, da bodo lahko svoje ideje, inovacije spravili v svoje produkte."

Ne drugi strani je velike večina ljudi delovnih in poštenih, je še dodal. "Jasno bi rad povedal, da ne drži, da so sindikati, kakor jih nekateri predstavljajo, samo borci za neke pravice, zato da se dobički jemljejo," je poudaril.

Ob opisu svojih načrtov je Han najprej opozoril, da živimo v času globalnih sprememb in relativno nepredvidljivih okoliščin. "Slovenija je od globalnega okolja zelo odvisna, če si to priznamo ali ne," je dejal. Po njegovem se morajo deležniki zavedati, da smo vsi v tej državi v istem čolnu. " Zato moramo vsi veslati v isto smer. Tako lahko naredimo družbo močnejšo, odpornejšo in predvsem bolj solidarno," je dejal.

Zato bo, kot je napovedal, bo v njegovem mandatu ključen socialni dialog. Ob tem je poudaril, da je treba opustiti morebitne predsodke o delodajalcih in sindikatih.

Matjaž Han je napovedal, se bo ob prevzemu ministrske funkcije zaradi konflikta interesov umaknil iz lastništva podjetja M&M International. "Umaknil se bom do konca poletja, saj to traja nekaj časa," je pojasnil. Podjetje je ustanovil s svojim očetom pred 30 leti, zdaj pa je dejansko njegov edini lastnik. Danes je zatrdil, da je glede poslovanja podjetja in njegove vloge v njem vedno vse jasno in transparentno. 

"Nikdar nisem nič skrival, vse sem prijavljal protikorupcijski komisiji, v podjetju so bili novinarji, imamo na neki način zelo jasno in čisto podjetniško zgodbo. Vendar zaradi konfliktov interesov se moram umakniti in to bom storil do konca poletja, ker za to tudi jaz potrebujem čas. Umaknil se bom pa predvsem zaradi svojih zaposlenih, naših zaposlenih, ki že 18 let, odkar me ni več v podjetju, oni delajo zgodbo na tak način, da imajo njihove družine zaposlitve, da delajo in da lahko na neki način dostojno živijo. Hvala lepa v tem primeru za razumevanje," je dejal.

Podjetje M&M International se ukvarja s tiskanjem napisov in nalepk, do lanskega leta pa tudi s čiščenjem bencinskih servisov Petrola, s katerim je Hanovo podjetje poslovalo 20 let, a nato posel izgubilo. V preteklosti so tiskali tudi etikete za Pivovarno Laško, kjer je bil Han eden od večjih malih delničarjev in je ob prodaji deleža Heinekenu leta 2016 prejel okoli 210.000 evrov bruto kupnine.

"Ko sem danes prihajal v državni zbor, sem se spomnil, kako sem prihajal vanj pred 18 leti," je povedal Matjaž Han na začetku predstavitve svoje kandidature za ministra za gospodarstvo, "Takrat sem prihajal s polno treme, z velikimi pričakovanji, z neko spoštljivostjo. Po 18 letih je spoštljivost ostala, trema je izginila. Danes pa se je trema zopet pojavila."

Po kot je pojasnil, ima spoštovanje do predstavitve, do funkcije, za katero kandidira, in do poslank in poslancev. "Ljudje včasih premalo cenijo, kakšne odločitve sprejemate," je dejal.

"Mnogi med vami me dobro poznate," je povedal, "Velikokrat se nismo strinjali, ampak po mojem mnenju smo večinoma dobro sodelovali."

Ob začetku predstavitev ministrskih kandidatov pred parlamentarnimi delovnimi telesi smo pogledali v preteklost: kdo od dosedanjih kandidatov je bil zaradi katastrofalne predstavitve umaknjen s kandidatne liste, kako je Janez Janša negativno oceno svojega zaslišanja spremenil v pozitivno, zakaj je Žiga Turk na predstavitev prišel z straniščnima metlicama ...

Več o tem preberite tukaj. 

Kandidatura Matjaža Hana za gospodarskega ministra je mnoge presenetila. Han v poslanskih klopeh SD sedi že od leta 2004, poslansko skupino pa vodi od leta 2013. Vmes je med letoma 2006 in 2011 (do odprave združljivosti funkcij) tudi županoval v občini Radeče. Že od leta 1992 ima vidno vlogo tudi v družinskem podjetju M&M International, ki se ukvarja s tiskanjem napisov in nalepk, do lanskega leta pa tudi s čiščenjem bencinskih servisov Petrola, s katerim je Hanovo podjetje poslovalo 20 let, a nato posel izgubilo. V preteklosti so tiskali tudi etikete za Pivovarno Laško, kjer je bil Han eden od večjih malih delničarjev in je ob prodaji deleža Heinekenu leta 2016 prejel okoli 210.000 evrov bruto kupnine.

Če bo Han postal minister, bo zelo verjetno član vlade z najnižjo izobrazbo. Ima namreč opravljen zaključni izpit na Srednji trgovsko-komercialni šoli v Celju. Eden redkih, če ne celo edini dosedanji minister, ki je imel zgolj srednješolsko izobrazbo (bil je strojni tehnik) je bil Ciril Smrkolj, kmetijski minister v vladi Janeza Drnovška.

“Hvaležen sem stranki in mandatarju, da je moje ime vzel z mize. Absolutno se zavedam pomembnosti resorja. Zavedam se tudi svojih mankov, ki jih ne skrivam, ampak verjamem, da bom s trdim delom dokazal to priložnost,” je Han pred dvema tednoma odgovoril na vprašanje o ministrski kandidaturi.

Več predstavnikov delodajalcev pa je Hanovo kandidaturo pozdravilo. Predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak je dejal, da ga izjemno ceni, saj je pragmatičen in je "svetla točka slovenske politike levega pola". Podjetnik Joc Pečečnik pa je povedal, da je Han nekonflikten vodja poslanske skupine SD in je vedno iskal rešitve.

Na področju gospodarstva koalicijska pogodba poudarja spodbujanje aktivnosti zelenega in digitalnega prehoda. Prihodnja vlada obljublja nizkoogljično in digitalizirano gospodarstvo, ki naj bi ga dosegli z novim akcijskim načrtom krožnega gospodarstva, sofinanciranjem programov za zniževanje ogljičnega odtisa podjetji, trajnostnim turizmom, omogočanjem prodaje kmetijskih izdelkov lokalnim kupcem ... Med drugim je koalicija napovedala tudi spodbujanje inovacij, usklajevanjem med gospodarstvom in izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami, naložbe v tehnologije prihodnosti, boljšo podatkovno podporo gospodarstvu, projekte pametne specializacije, pospeševanje internacionalizacije gospodarstva ...