Med nitkanjem ji je iz ust odletel del zoba. Kriva je navada, ki jo mogoče imate tudi vi

Naša bralka si je zvečer nitkala zobe, a ko je nitko potegnila iz ust, je zraven odletel še košček sprednjega spodnjega zoba. "Bila sem v čistem šoku in povsem potrta. Še zdaj ne morem verjeti, da ti lahko kar tako iz nič odleti pol zoba," je potožila in dodala, da sicer nima nikoli zobobola in da za ustno higieno redno skrbi.

"Poklicala sem zobozdravnico, ki me je sprejela šele čez tri dni, češ da ni nujno, ker me ne boli. Po pregledu mi je povedala, da verjetno ponoči škrtam z zobmi in da se je zato stanjšala oziroma poškodovala sklenina," je zapisala.

Kako pogosto pa je škrtanje z zobmi, kako ga lahko prepoznamo in kako lahko ravnamo preventivno?

Dr. dent. med. Gaja Bužan Stoševski iz klinike PrimaDent je za N1 pojasnila, da je bruksizem nehoteno močno stiskanje ali škrtanje z zobmi. "Najpogosteje se zgodi ponoči med spanjem, lahko pa tudi podnevi (npr. ko smo pod stresom)," je pojasnila.

Kako lahko prepoznamo, da škrtamo z zobmi

Kot pravijo na kliniki, ne gre za navado, pač pa kompleksno motnjo, ki ima lahko številne vzroke in posledice za oralno zdravje. Pogosto se posamezniki svojega stanja sploh ne zavedajo (tudi, če se pojavi podnevi), dokler ne opazijo posledic ali jih na to opozori partner, ki sliši škrtanje med spanjem.

"Pogosti znaki so občutljivi ali obrabljeni zobje (pogosto so zobje 'ravni' brez vrškov), bolečina ali utrujenost čeljusti, lahko pa tudi jutranji glavoboli, pokanje ali bolečina v čeljustnem sklepu, bolečine v vratu ali ušesih," je pojasnila Bužan Stoševski.

Zobozdravniki pri postavljanju diagnoze običajno iščejo znake obrabe zob in poškodb sklenine, prav tako je pomembno, da pacienti poročajo o morebitnih simptomih, kot so bolečina ali utrujenost čeljusti, glavoboli in občutek napetosti v obraznih mišicah, ki so lahko povezani z bruksizmom.

Zanimalo nas je, ali se lahko oseba zaradi nenadzorovanih gibov ugrizne v ličnico ali jezik. "To je zelo redko, razen v primeru nepravilnega ugriza oziroma pozicije kakšnega zoba oziroma protetičnega dela," pravi sogovornica.

Zakaj pride do škrtanja z zobmi in za kako pogost pojav gre

Zakaj sploh pride do škrtanja z zobmi? "To početje je pogosto povezano s stresom, anksioznostjo ali drugimi psihičnimi dejavniki, včasih pa ima tudi fizične vzroke, kot so nepravilni ugriz, izguba zob ali ortodontske težave," pravijo na kliniki.

Bužan Stoševski dodaja, da je zelo težko opredeliti, kako pogost je pojav. "Najverjetneje se vsak kdaj znajde v kakšni stresni situaciji in nezavedno stiska zobe (naj bo stres v službi, dvigovanje težkih uteži ipd.)," je povedala in dodala, da simptomatski bruksizem prizadene med 10 in 30 odstotki populacije.

Kdaj bi se moral posameznik odločiti za obisk pri zobozdravniku?

Kdaj pa simptomi presežejo mejo sprejemljivega in je treba obiskati zobozdravnika. Je obisk klinike priporočljiv že, ko prvič opazimo, da nas zjutraj boli čeljust?

Bužan Stoševski pravi, da so v vsakem primeru priporočene redne kontrole na približno šest mesecev, in sicer tudi iz drugih razlogov, da se pregleda higiena ustne votline in ukrepa v primeru kariesa. "Tako se hitreje ugotovi stanje in posledično čim prej ukrepa. Vedno je boljša preventiva kot kurativa," je poudarila.

Bralka, ki se je obrnila na nas, je pojasnila, da ji je zobozdravnica zob popravila s kompozitno zalivko (nanesla material v barvi zoba), a Bužan Stoševski opozarja, da je to skorajda nesmiselno, če se ne pozdravi bruksizma. "Če se je izrabila sklenina, ki je najtrši organ v telesu, se bodo tudi plombice oziroma zalivke," je pojasnila.

"V ekstremnih primerih je treba dvigniti nazaj ugriz na prvotno stanje in vse zobe protetično oskrbeti s kronami," je dodala.

Kako se bruksizem zdravi ali lajša?

Bužan Stoševski je v prvi vrsti izpostavila opornico (ščitnik) za zobe, ki se nosi ponoči. Poleg tega pa bi po njenih besedah pomagalo tudi zmanjševanje stresa (sproščanje, dihanje), fizioterapija čeljusti, v določenih primerih pa tudi zdravila ali botoks.

Priporočene so torej spremembe življenjskega sloga, s katerimi bi zmanjšali stres, zlasti pred spanjem. "V določenih situacijah lahko zdravnik predpiše tudi mišične relaksante ali zdravila za lajšanje anksioznosti," pravijo na kliniki.

Bralka je potožila, da se je na zobozdravnico obrnila že septembra lansko leto, opornice pa še vedno ni dobila. Na naslednji pregled je naročena šele v aprilu letos. Naša sogovornica pravi, da se lahko opornico kupi tudi v lekarni. "Vsekakor boljše kot nič. Sicer je pomembno, da niso premehke (gumijaste/silikonske), ker lahko to spodbuja k močnejšemu stiskanju kljub 'zaščiti' zob," je povedala in poudarila, da je smiselno, da se opornico začne nositi čim prej.

Zlati standard za opornice so sicer po njenih besedah trda akrilna smola (trdi akril/PMMA) oziroma mehko/ trde opornice. Gre za opornice, ki imajo mehkejšo notranjost za udobje in tršo zunanjost. "Te opornice niso prilagodljive in so narejene individualno za vsakega posameznika," je dodala.