Medicinske sestre v psihiatriji: Tukaj smo za paciente

Slika je simbolična. (foto: Denis Sadiković/N1)

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so pri obravnavi najranljivejše družbene skupine v prvi vrsti zagovorniki pacientov, poudarjajo v strokovni sekciji sester in tehnikov, ki so zaposlenih v psihiatriji. V odzivu na pričevanja o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana so zapisali, da podpirajo izsledke poročila Zbornice zdravstvene nege, ki je decembra lani tam izvedla strokovni nadzor. Generalni direktor klinike je za omenjeni nadzor pred časom dejal, da je brez vsebine.

Člani izvršnega odbora strokovne Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji ter člani Delovne skupine v managementu zdravstvene nege na področju psihiatrije, ki delujeta pri Zbornici zdravstvene nege (Zbornici – zvezi), so po objavi pričevanj o nasilju nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana ostro obsodili vse oblike nasilja in se zavzeli za ničelno toleranco do nasilja. Zapisali so, da podpirajo prizadevanja pristojnih institucij za razjasnitev in ureditev razmer, povezanih s pritožbami pacientov na kliniki, ter da podpirajo izsledke poročila Zbornice – zveze o ugotovitvah izrednega strokovnega nadzora, ki ga je ta izvedla decembra lani. Kot je znano, nadzorna komisija na podlagi izvedenega nadzora sumov nasilja ni mogla ne potrditi ne ovreči, ob čemer je izrazila zaskrbljenost.

Spomnimo, da je generalni direktor psihiatrične klinike prof. dr. Bojan Zalar na novinarski konferenci po objavi našega članka dejal: “Naj nam dajo prave nadzore, ne nadzore, ki imajo meglena ugibanja, ali nekje nekaj je ali ni.” Na vprašanje N1, ali torej poročilo Zbornice zdravstvene nege ni bilo dovolj strokovno, je odgovoril, da je bil nadzor z organizacijskega vidika dober, “vsebine pa niti ni”.

Podpredsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji Simona Podgrajšek je v današnji izjavi poudarila skupno stališče članic in članov, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki pri obravnavi najranljivejše družbene skupine v prvi vrsti zagovorniki pacientov. “Vse dejavnosti zdravstvene nege, tudi tiste najzahtevnejše, kot je obravnava brez privolitve pacienta, je treba izvajati strokovno, varno, humano in z veliko mero odgovornosti, delo pa morajo voditi visoki moralno-etični standardi. Stroka bo zato še dodatno krepila zaupanje v svoje delo, saj so zaposleni v zdravstveni negi tu za paciente, ki poiščejo pomoč v najobčutljivejšem življenjskem obdobju,” so zapisali.

Vse deležnike v sistemu zdravstvenega varstva tako pozivajo k ohranjanju in krepitvi kulture varnosti, v kateri se vsi – tako zdravstveni delavci kot pacienti – počutijo varne, sprejete in slišane. “Slednje pa je mogoče doseči le s spoštovanjem avtonomije stroke zdravstvene nege, kar je pomembna naloga vodstev vseh zdravstvenih zavodov,” so zapisali.

Ministrstvo dopolnilo kazensko ovadbo

Na ministrstvu za zdravje so v minulih tednih zbirali pričevanja pacientov, svojcev in zaposlenih na kliniki. Minister Danijel Bešič Loredan, ki je na novinarski konferenci v začetku junija pozval vse ustrahovane, naj se oglasijo na ministrstvu, je konec prejšnjega tedna za STA povedal, da so kazensko ovadbo dopolnili z novimi dejstvi.

“Podatki in pričevanja se ujemajo,” je povedal v pogovoru za STA. “Mi smo vsa ta pričevanja zbrali in obstoječo kazensko ovadbo dopolnili z novimi dejstvi,” je pojasnil. Na vprašanje, ali je primerno, da je v takšni situaciji zaupnik žrtev minister, je odgovoril, da ljudje očitno čutijo neko stopnjo zaupanja, ker vedo, da ministrstvo ni policija ali prekrškovni organ.

Tudi nam se je od objave prvega članka oglasilo več ljudi, ki so navedbe o nasilju nad pacienti na psihiatrični kliniki potrdili.

Spomnimo na preiskovalno zgodbo N1

Potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se v naslednjih tednih o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki in objavili preiskovalni članek v rubriki Poglobljeno. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki smo jih pridobili. Vodstvo klinike navedbe o nasilju ves čas kategorično zavrača. Vse naše vire je ob tem strah maščevanja.

Kot smo že poudarili v preiskovalnem članku:

je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;

namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;

številni, ki se zdravijo na sprejemnih oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo;

ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu.

Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.

Tu lahko preberete celoten preiskovalni članek: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Tu pa vam je na voljo ves N1 dosje o dogajanju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.