Potem ko smo minuli teden v rubriki Poglobljeno na N1 razkrili pričevanja o nasilju nad pacienti na Psihiatrični kliniki Ljubljana, je vodstvo klinike zavrnilo očitke o neprimernem odnosu oziroma nasilju nad nekaterimi pacienti. Direktor klinike Bojan Zalar je dejal, da se ne bojijo nikakršnih nadzorov. "Naj nam dajo prave nadzore," je dodal.
Prejšnji teden smo v rubriki Poglobljeno na N1 objavili članek, ki je nastal na podlagi nekajtedenske novinarske preiskave in v katerem je več virov potrdilo, da so bili žrtve ali priče nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
O tem so za N1 pričali tako pacienti in njihovi svojci kot tudi nekateri zaposleni in nekdanji zaposleni, ki zasedajo ali so zasedali zelo različna delovna mesta na ljubljanski psihiatrični kliniki. Vsi sogovorniki – tako pacienti kot zaposleni in nekdanji zaposleni – so poudarili, da jih je izjemno strah maščevanja.
Zbornica zdravstvene nege je sicer decembra lani na kliniki izvedla izredni strokovni nadzor, pri čemer suma nasilja niso mogli ne potrditi ne ovreči, so pa izrazili zaskrbljenost nad ustreznostjo zaznave, prijave in obravnave incidentov.
Kot je na novinarski konferenci dejal direktor klinike Bojan Zalar, dopuščajo možnost neodvisne preiskave. Ker pa gre za duševne motnje, si po njegovih besedah želijo, da bi bil pri tem vključen tudi nekdo s tega strokovnega področja. “Ne bojimo se nikakršnih nadzorov. /…/ Želeli bi, da stvari pridemo do konca samo zato, da bomo boljši. Tako smo lahko boljši. Naj nam dajo prave nadzore, ne nadzore, ki imajo meglena ugibanja, ali nekje nekaj je ali ni,” je dodal. Na vprašanje N1, ali torej poročilo Zbornice zdravstvene nege ni bilo dovolj strokovno, pa je direktor dejal, da je bil nadzor z organizacijskega vidika dober, “vsebine pa niti ni”.
Zalar pravi, da so ta “obračunavanja” zelo neetična. “Veliko ljudi je prizadetih. Ni problem moj odstop. Dosegel sem vse, kar sem mislil,” je še povedal na novinarski konferenci.
Ali na kliniki verjamejo pacientom, ki prijavijo nasilje?
Pa na kliniki pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo ali pa so zaradi svoje duševne motnje diskriminirani? Direktor je rekel, da nekateri mogoče govorijo resnico. Vendar pa sam primerov nasilja ne pozna. To je podkrepil tudi s primerom, da se je pred 20 leti od desetih prijavljenih spolnih zlorab devet izkazalo za resnične. Danes pa ne ve, če je resnična ena. “Sprašujete me nekaj, kar ni dorečeno. Vi mi rečete: imeli smo toliko in toliko sogovornikov. Ali želite, da jaz pripeljem svojih 50 govorcev, ki bodo govorili čisto drugače,” je dejal.
Zalar je dejal, da so se prijav lotili zelo resno, takoj ko so zanje izvedeli. Po njegovih besedah so uvajali sistemske ukrepe, kljub temu da niso vedeli, kdo je bil storilec in kdo žrtev. Po razkritjih na N1 pa so ponovno opravili razgovore z zaposlenimi, tako z vodilnim osebjem kot z zaposlenimi v zdravstveni negi. Komentiral je tudi svoje izjave, da lahko zaposleni, ki nasilja niso pravočasno prijavili, dobijo kazensko ovadbo. Na vprašanje, ali si ljudje po tem torej sploh še upajo pristopiti do njega, pa je Zalar dejal: “Zakaj ves čas mislite, da je tukaj neka prisila? En direktor nima ne vem kakšnega orodja.”
Direktor meni, da je zdaj na vrsti policija
Kot je povedal, so govorili z vsemi vodji in tudi s tistimi, ki naj bi govorili o teh zlorabah. Vendar pa po so besedah Zalarja vsi navedbe zanikali. Po njegovih besedah je sicer zdaj na vrsti policija. “Če se nekoga na oddelku, ki je nemočen, duši z blazino, je to kaznivo dejanje. Če tisti, ki to vidi, tega ne prijavi, je soudeleženec kaznivega dejanja,” je povedal in dodal, da je treba takšno stvar prijaviti takoj.
Je pa po besedah direktorja nenavadno, da je takšna vsebina eskalirala ravno v tem obdobju, ko so obeležili 130. obletnico obstoja psihiatrije. Po njegovih besedah se v celotni zgodovini tak dogodek do danes še ni pojavil. Zato direktor dvomi, da je za tem toliko “resnicoljubnega ozadja”.
“Morda me mediji napačno razumevajo, da branim kliniko, da nekaj prikrivam. Pa vendar imam občutek, kot da sta dva pola. En je emocionalni, ki je prežet s skrbjo in nezaupanjem. Nezaupanje ima močno inertno podlago, dolgo časa vztraja in je običajno dolgotrajno obravnavano tudi v naši ustanovi. Nezaupanje se začne z dvomom, potem pridemo v nezaupanje, potem preidemo v paranoidnost. Paranoidnost je inertna oblika, samo sosledje tega pa predstavlja neko močno emocijo. Zakaj to govorim? Ker se nekako do danes ne upošteva nobenih argumentov, ki jih povemo,” je dodal.
Ob tem je povedal, da ima psihiatrija veliko nadzorov, toliko jih nima nobena institucija. “Mi ne moremo niti ene resne ali grobe hospitalizacije speljati, če za to sodišče ne da soglasja. Tukaj samovolje skorajda ni,” je povedal in dodal, da so na njihovi strani vsi argumenti. “Argumenti na drugi strani, ki nam jih očitajo, pa so po našem pojmovanju na trhlih tleh,” je še povedal Zalar in dodal: “Čeprav tudi tam se izbere neka logika. Logika v tem, da poročajo bivši pacienti. Koliko je teh bivših pacientov, kateri so ti bivši pacienti, je drugo vprašanje. Kaj stoji za tem, je tretje vprašanje.”
Zalar je dejal, da nimajo na kliniki v zgodovini niti enega primera, ki bi bil zabeležen – niti v arhivih niti drugje – da se je na UPK zgodilo kakšno nasilništvo nad pacienti. “Zdaj pa kar naenkrat so. Ne vem, kako kredibilne se vam zdijo izjave, nekaj kar je bilo pred dvema letoma, z nepravimi imeni, nekaj nedorečenega, da se je nekje zgodilo.”
“Ko greste na dopust, greste tudi v institucijo. Greste v nek okvir. Greste na Jamajko, ste v nekem resortu, to je neka institucija. Imate hišni red, zvečer po 22. uri ne sme biti kravala itd. Mi želimo narediti prijazno institucijo. V vseh okvirih. Lahko pogledate že tudi okolico. Ne vem, zakaj bi bili pri vsem tem energetskem vložku tako površni, da bi dovoljevali, da nam nekdo pretepa paciente,” je bil slikovit direktor.
Dodal je, da če se je kaj zgodilo, to obsojajo. “Osebno bi se zelo potrudil, da bi to razčistil. Mislim pa, da je tim dovolj kredibilen, da tudi sam sebe nadzoruje in da nima tako trenutnih vzgibov oziroma impulzov po zadovoljitvi neke osebne motnje, ki bi se izkazovala v trpinčenju osebam, ki jim morajo pomagati. Ne nazadnje, vsak, ki se odloči za tak poklic, se odloči, da bo pomagal, ne da bo delal škodo,” je še povedal direktor klinike.
Zalar zato ne vidi pravega razloga za to “ozadje”, ki se je razplamtelo. “Nima ne ušes ne oči, ampak gre naprej. Nič hudega, bomo vztrajali pri tem, kar imamo. Lahko nas zamenjajo, lahko zamenjajo tudi vlado. Jaz menim, da so to več ali manj formalizmi. S samimi izvori pa se srečujemo že dolgo časa.”
Ob tem je direktor še povedal, da so terciarna ustanova, zato imajo naziv klinika, ki ga obnavljajo na pet let. Za to morajo po njegovih besedah izpolniti vrsto kriterijev: objava člankov v mednarodnih revijah, pozitiven odziv na te članke s citati. “To nam daje tisto učiteljsko pozicijo v Sloveniji. Smo edina učiteljska ustanova v Sloveniji in imamo okoli 15 univerzitetnih profesorjev, okoli osem docentov in precej doktorjev znanosti. Skratka, nekako je skoncentrirana tukaj tista pamet, ki uči ostale slovenske ustanove. V marsičem je ravno Psihiatrična klinika tista, ki prva pričenja z dejavnostmi na področju duševnega zdravja.”
Strokovna direktorica klinike Blanka Kores Plesničar pa je povedala, da skrbno spremljajo vse odnose med zaposlenimi ter odnose med zaposlenimi in pacienti. V primeru neustreznih ravnanj po njenih besedah izdajo opozorila, izdali pa so tudi že odpoved delovnega razmerja. Glede očitkov o nasilju pa je povedala, da na kliniki redno beležijo vse incidente, ki se dogajajo na oddelkih. “To je sistem, ki je dobro vpeljan in opisuje tako incidente pri pacientih kot pri zaposlenih,” je dejala in dodala, da so imeli v preteklih štirih letih okoli 150 dogodkov oziroma fizičnega nasilja proti osebju in ostalim pacientom. Podobno je število dogodkov, pri katerih je šlo za verbalno nasilje. V 110 primerih pa so zabeležili fizično nasilje proti zaposlenim v zdravstveni negi. Zaradi tega imajo vsako leto v povprečju deset ljudi, ki so bolniško odsotni.
Perne: Za agresivne zaposlene na kliniki ni prostora
Predstojnik Centra za klinično psihiatrijo Damijan Perne na UPK pa je prebral zapis vseh zaposlenih psihiatrov. V njem so zapisali, da v kliniki do nasilja nad pacienti ni prihajalo, za zaposlene, ki bi bili agresivni, pa da pri njih ni prostora. Perne je zatrdil, da vsako pritožbo svojcev ali pacientov obravnavajo zelo resno. In doslej se po njegovih navedbah ni pokazalo, da bi do česa takega prišlo. Če je bil kdo v svojem vedenju neprimeren, pa ga na kliniki ni več.
Kot so navedli, je zdravljenje oseb s hudo duševno motnjo, sprejetih brez njihove privolitve, za zdravnike in vse ostale vključene v obravnavo, zelo zahtevno in povzroča tudi osebne stiske. Dodali so, da v psihiatriji zelo veliko časa namenjajo izobraževanju osebja in skrbi za etičnost in humanost njihove obravnave. “Zdravstveno osebje v psihiatričnih bolnišnicah je zato v splošnem bolj občutljivo za pojave neprimernega vedenja in agresije svojih sodelavcev in o takšnih pojavih redno poroča. Pri nas velja ničelna toleranca do nasilja. Vsako zaznavo neprimernega vedenja ali pritožbo skrajno resno obravnavamo in izvedemo interni nadzor. Zato do sistematičnega izvajanja nasilja nad komerkoli ne more priti,” so zapisali v izjavi.
Preberete lahko tudi naš celoten dosje o pričevanjih o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Našo preiskovalno zgodbo, ki smo jo objavili v rubriki Poglobljeno, pa preberite v članku: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje