Mesno-vegetarijanski boj: zakaj so umaknili publikacijo o slovenskem kmetijstvu

Agencija za okolje (Arso) je konec novembra lani objavila publikacijo z naslovom Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki so jo pisali večinoma strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS).

Toda publikacija na vladnih spletnih straneh ni več dostopna. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so poudarili, da publikacija "ni bila umaknjena, temveč je v postopku strokovne presoje", za katero je zaprosilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), saj da so ugotovili "določene pomanjkljivosti".

Te so povezane z navedbami o živinoreji in mesni prehrani v publikaciji. Kaj je problematično?

Zakonodaja določa, da morajo pristojne institucije redno objavljati poročila o vplivih na okolje z različnih področij. Arso je zato poleti 2024 naročil pripravo publikacije o trajnostni oskrbi s hrano v Sloveniji.

71-stranski dokument je več kot eno leto pripravljalo 10 strokovnjakov KIS in eden z Arsa, novembra lani so ga objavili, decembra pa tudi javno predstavili.

Kot so pojasnili v KIS, je v publikaciji predstavljeno trenutno stanje prehranskega sistema v Sloveniji kot izhodišče za preoblikovanje v bolj odporen in trajnosten sistem, ki bo tudi v prihodnje zagotavljal prehransko varnost. "Publikacija skuša bralce spodbuditi k razmišljanju in dejanjem v smeri potrebnih sprememb," so povedali.

Na omenjeni decembrski predstavitvi so predstavniki okoljske nevladne organizacije Umanotera opozorili na nekatere napačne zaključke in poudarke, predvsem v zvezi z živinorejo in mesno prehrano.

Miti o mesu in živinoreji

V poglavju "Miti in resnice" je v publikaciji kot mit navedeno, da "Slovenci pojemo več mesa kot prebivalci drugih držav EU", nato pa piše, da to ne drži.

Kot je pojasnjeno, se razpoložljiva količina mesa na prebivalca pogosto napačno interpretira kot količina, ki jo prebivalci Slovenije tudi zaužijemo. Toda razpoložljiva količina mesa na prebivalca prikazuje, koliko mesa v klavni masi (skupaj s kostmi) je na voljo posameznemu prebivalcu na ravni trgovine na debelo. "Da bi to količino približali zaužiti količini mesa na prebivalca, bi morali najprej odšteti maso kosti, nato pa še spremembe v zalogah in izgube mesa v trgovinah z živili in pri potrošnikih (npr. izdelki s pretečenim rokom, izgube pri kuhanju, odrezki) in količine mesa, namenjene za hišne ljubljenčke," so zapisali.

Ob upoštevanju teh kriterijev je poraba mesa v Sloveniji blizu povprečja držav EU, so ugotovili v publikaciji.

Drugi zapisani mit je, da je "živinoreja poglavitni vir izpustov toplogrednih plinov". Tudi ta, piše v publikaciji, ne drži, saj v Sloveniji največ izpustov toplogrednih plinov povzroča kurjenje fosilnih goriv v energetiki in prometu. "Ta dva sektorja skupaj sta v letu 2022 prispevala skoraj 60 odstotkov vseh izpustov. Kmetijstvo je v istem letu prispevalo 11 odstotkov izpustov toplogrednih plinov," poudarja publikacija.

Umanotera: napačni poudarki

Predstavniki Umanotere so na javni predstavitvi opozorili na nekatere napačne zaključke in poudarke.

"Da ne drži, da Slovenci pojemo preveč mesa, saj ga pojemo manj kot v povprečju v EU, je napačen poudarek," je dejala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. "V tem kontekstu bi bilo prav, da nam predstavijo denimo ugotovitve NIJZ o tveganju pretiranega uživanja mesa za zdravje, informacije pa bi morali umestiti v kontekst podnebne in javnozdravstvene krize," je poudarila.

Zakaj je prišlo do umika?

Na kmetijskem inštitutu so dejali, da je umik "operativno vodila" uslužbenka MOPE. Na MKGP pa so zavrnili "netočna namigovanja, da naj bi bila strokovna publikacija umaknjena zaradi političnih ali drugih pritiskov"

Poudarili so, da publikacija "ni bila umaknjena, temveč je v postopku strokovne presoje".

Pojasnili so, da je MOPE zaprosilo kmetijsko ministrstvo za izvedbo strokovnega pregleda publikacije, saj gradivo predvidoma ni bilo vsebinsko usklajeno z vsemi resornimi vidiki. "V okviru strokovnega pregleda smo ugotovili določene pomanjkljivosti, zlasti pri celostni obravnavi prehranskega sistema in trajnostne oskrbe s hrano. Na podlagi ugotovitev strokovnega pregleda bo publikacija vključena v postopek zunanje, neodvisne strokovne recenzije," so sporočili z MKGP.

Za pisanje publikacije je KIS prejel dobrih 51.000 evrov. Odgovora na vprašanje, kdo bo publikacijo recenziral in koliko bo to državo stalo, še nimamo.

Na MOPE pa pravijo, da je do začasnega umika prišlo po prejemu odzivov na posamezne vsebinske dele publikacije. "Hkrati so strokovne službe ministrstev ugotovile, da nekateri deli, ki se nanašajo na pristojnosti MOPE in MKGP niso bili predhodno usklajeni z resorno pristojnimi organi oziroma določeni elementi niso bili vključeni (prilagajanje na podnebne spremembe)," so pojasnili.

Agencijo za okolje so zato zaradi zagotavljanja vsebinske natančnosti in usklajenosti z uradnimi pristojnostmi ter politikami zaprosili za dopolnitev in uskladitev posameznih delov publikacije. "Ker je bila publikacija pripravljena in objavljena v zaključeni PDF-obliki, ki ne omogoča delnih vsebinskih posegov brez ponovne priprave in oblikovanja celotnega dokumenta, je bilo za izvedbo potrebnih popravkov publikacijo treba začasno umakniti ter jo po izvedeni vsebinski in tehnični posodobitvi ponovno objaviti," so zapisali na podnebnem ministrstvu in poudarili, da je bil umik izključno tehnične in strokovne narave, političnih razlogov zanj pa ni bilo.

KGZS: Umik publikacije je napad na stroko

Danes so se oglasili tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Da umik "predstavlja neposreden napad na stroko, slovensko živinorejo in kmete", je poudaril predsednik zbornice Jože Podgoršek.

Izpostavili so, da kmetijstvo v Sloveniji emisije toplogrednih plinov že desetletja sistematično zmanjšuje, v obdobju od leta 1986 do 2023 za več kot 20 odstotkov, tako v živinoreji kot v rastlinski pridelavi.

KGZS je pristojne pozval "k ponovni javni objavi publikacije, spoštovanju znanstvenih ugotovitev ter k prenehanju zavajajočega in enostranskega prikazovanja slovenske živinoreje".

Do umika je bila kritična tudi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, sicer predsednica odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot je v sredo dejala za Pop TV, je raziskava trajala eno leto, "oni pa so jo skrili, ker se ne sklada z njihovo agendo".

Po njenem mnenju stoji za umikom svet za prehrano pri predsedniku vlade, premier Robert Golob osebno, ki da ne skriva, da je nagnjen k vegetarijanstvu, oziroma njegova žena Tina Gaber Golob.

V kabinetu predsednika vlade so navedbe poslanke NSi zavrnili, češ da gre za izmišljotine in iskanje pozornosti. Tudi premier Golob je po ogledu protipoplavnih ukrepov na Koroškem danes dejal, da so navedbe, da je on zahteval umik publikacije, "še ena od teh izmišljotin, ki jih ves čas lansirajo iz NSi".