Predsednik vlade Robert Golob je že večkrat poudaril, da bi morali jesti manj mesa, saj bomo tako pomagali planetu in prihodnjim generacijam. Za spremembo jedilnikov je že poskrbel pri svojih sodelavcih.
Sredi decembra je predsednik vlade Robert Golob nastopil v Evropskem parlamentu in svojem govoru evroposlancem dejal, da bi morali porabiti manj mesa. “Ne pravim, da ga povsem nehamo jesti, ampak da ga jemo manj. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire. Na ta način bomo pomagali našemu planetu in pa tudi našim otrokom. Njih ne bomo učili le, kako naj bodo bolj zdravi, ampak tudi, kako naj živijo na bolj trajnostni način. To pa je seveda individualna izbira,” je poudaril Golob in nadaljeval s tem, kaj je na tem področju odgovornost vlade in pristojnih organov. “Glavna odgovornost je krepitev ozaveščenosti, upoštevanje znanstvenih dejstev pri prehrani in pa tudi, kar je zelo pomembno, da omogočimo ustrezno izbiro zdravih živil in hrane v javnih sistemih.”
Da smo v “v manjšem obsegu to v Sloveniji že naredili”, je dejal Golob ter da so rezultati izjemni. “Nikogar nismo silili v to in 50 odstotkov potrošnikov je prišlo na popolnoma rastlinsko osnovano hrano. To je bila prostovoljna, individualna izbira, ki pa so jo podprli pristojni organi. Niso pa tega vsiljevali. To je zelo pomembno.”
Spremembe jedilnikov v vladni menzi
Kakšen projekt z izjemnimi rezultati je imel v mislih Golob? Predsednik vlade je govoril o spremembi jedilnikov v vladni menzi, v kateri obeduje tudi sam.
Kot so nam pojasnili v njegovem kabinetu, so sredi septembra uvedli spremembo jedilnikov Javnega gospodarskega zavoda Brdo, ki med drugim zagotavlja obroke za uslužbence generalnega sekretariata vlade, kabineta predsednika vlade, urada predsednika, protokola in še nekaterih vladnih služb. Dnevno pri njih obeduje od 120 do 150 ljudi.
Spodaj si lahko ogledate primer jedilnika iz časa vlade Janeza Janše in prenovljeni jedilnik Golobove vlade. Vsak dan imajo uslužbenci na voljo dva menija. Medtem ko sta bila pred menjavo oblasti več dni v tednu oba menija mesna ali ribja, je zdaj vsak dan na voljo en povsem brezmesni obrok. “Spremembo so uslužbenci dobro sprejeli. V prvih treh mesecih se je na tedenski ravni približno tretjina sodelavcev odločila za vegetarijansko oziroma vegansko kosilo, na posamezne dni pa tudi več kot polovica. Medtem ko je prej “odstotek mesnih kosil znašal skoraj 100 %, se je z uvedbo vegetarijanskih oziroma veganskih kosil ta odstotek znižal za tretjino”, so zapisali v Golobovem kabinetu.
V spodnjih tabelah si lahko ogledate primera jedilnikov iz časa Janševe in Golobove vlade.
“Slovenci, Evropejci in nasploh prebivalci razvitega industrijskega sveta pojemo preveč mesa. Tega se nisem spomnil jaz ali predsednik vlade,” pravi znanstvenik z Inštituta za okoljske študije na univerzi v Amsterdamu dr. Žiga Malek. V priporočilih namreč piše, da bi letno morali pojesti manj kot 16 kilogramov rdečega mesa. “A povprečen Slovenec poje med 42 in 57 kilogramov rdečega mesa letno, kar je od 60 do 120 odstotkov preveč.” Celoten pogovor z znanstvenikom si lahko ogledate na tej povezavi.
Sestava sveta razburila
Ni prvič, da je Golob poudaril pomen spremembe prehranskih navad, na to je opozarjal že pred volitvami. S tem namenom je bil pred kratkim ustanovljen tudi strateški svet za prehrano, ki pa je zaradi svoje sestave povzročil precej razburjenja. Svetu očitajo, da je večina članov privržencev veganstva, ni pa predstavnikov kmetov, prehransko-živilske oskrbovalne verige in zdravnikov.
Svet vodi doktorica živilske tehnologije, ki dela na oddelku za nutricionistiko Pediatrične klinike Nataša Fidler Mis, med člani pa so pravnica in članica Slovenskega veganskega društva Veronika Cukrov, ki si je prizadevala za možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah, Tanja Kamin s Fakultete za družbene vede, prehranski strokovnjak in profesor športne vzgoje Boštjan Jakše, raziskovalka na Institutu Jožef Stefan Nina Mikec, Nika Tavčar iz nevladne organizacije Umanotera, sociologinja in profesorica medijskih in komunikacijskih študij Andreja Vezovnik, profesor na Fakulteti za farmacijo in strokovnjak za zdravilne rastline Samo Kreft, Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter državni sekretarji z ministrstev za delo, izobraževanje, okolje kmetijstvo, zdravje in digitalno preobrazbo.
Po mnenju Gospodarskega interesnega združenja Mesne industrije Slovenije je sestava sveta “upravičeno zaskrbljujoča,” zato so se na premierja obrnili v odprtem pismu ter poudarili, da “mora usmerjanje k zdravemu prehranjevanju vendarle slediti tudi zdravemu razumu in smernicam prehranske stroke, zato so vsakršni laični pozivi (in bolj ali manj očitno lobiranje) k omejevanju živinoreje in uživanja mesa, z različnih vidikov gledano, vsaj škodljivo, če ne že kar nevarno početje”.
“Prehrana in zdravje državljanov sta tako pomembna, da bi to morala biti medresorska skupina priznanih različnih strokovnjakov. Dobiti smernice, ki jih bo oblikovala tako enostransko oblikovana skupina, pa je škodljivo, ne le za slovensko živinorejo, temveč tudi za prebivalce,” je bil kritičen tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič. Izrazil je bojazen, da za takšno potezo vlade stojijo interesi laboratorijske pridelave hrane.
Konflikt interesov?
Po burni reakciji javnosti so iz vlade sporočili, da bodo predvidoma v prihodnjem mesecu svet dopolnili s strokovnjaki s področja kmetijstva, živilstva in zdravstva. Pojavile pa so se tudi skrbi, da bi svet promoviral prehranska dopolnila in nekatere konkretne proizvode. Boštjan Jakše, sicer kondicijski trener nekdanjega boksarja in zdajšnjega poslanca Dejana Zavca, je namreč doktoriral z disertacijo ‘Vpliv življenjskega sloga in polnovredne rastlinske prehrane na telesno sestavo in izbrane dejavnike tveganja za pojavnost srčno-žilnih bolezni pri odraslih’, v kateri je preverjal “učinek intervencijskega programa, ki je vključeval polnovredno rastlinsko prehrano z enim do dvema rastlinskima nadomestnima obrokoma Herbalife Nutrition in izbranimi dopolnili k prehrani”. Veriga Herbalife deluje po sistemu piramidne sheme, v Sloveniji pa ima po poročanju Financ več kot 6000 promotorjev oziroma distributerjev, ki prodajajo omenjena prehranska dopolnila in pridobivajo nove člane. Med njimi je tudi Jakšetova žena Barbara Jakše. Z vlade so sporočili, da je Jakše ob začetku sodelovanja v svetu predložil podatke o tem, da njegova soproga prejema nadomestilo licenčnine ponudnika prehranskih dopolnil. Dodajajo, da Akt o ustanovitvi in imenovanju članov Strateškega sveta za prehrano določa, da člani strateškega sveta delujejo v skladu s predpisi s področja integritete in preprečevanja korupcije.
Januarja se bo svet prvič sestal, njegova naloga pa bo “priprava predlogov in ukrepov za boljšo oskrbo državljanov s cenovno dostopno kakovostno in varno hrano, ki ima hkrati tudi najmanjši možni negativni vpliv na zdravje ljudi, okolje in podnebje”. K razpravi bodo člani sveta lahko vabili tudi druge zunanje strokovnjake. Med cilji sveta so nadgradnja politik in strateških dokumentov na področju prehranske politike, načrtovanje finančnih spodbud za pridelavo rastlin za neposredno prehrano ljudi in zmanjšanje količine zavržene hrane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje