Menu Item
"Ker sem se odločil kot zdravnik, da rešujemo življenja, sem moral plačati kazen 1.000 evrov," za N1 pravi nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, razočaran nad državo. Sodišče je njega in NIJZ v še nepravnomočni sodbi oglobilo zaradi kršenja zakona o javnem naročanju pri vzpostavitvi epidemiološkega klicnega centra. Da tega s klasičnim razpisom, ki se zavleče s številnimi pritožbami, v času širjenja okužb niso mogli storiti, je prepričan še danes.
Kot smo poročali, je sodišče oglobilo NIJZ in njegovega nekdanjega direktorja Milana Kreka zaradi kršenja zakona o javnem naročanju.
Okrajno sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da ob vzpostavitvi klicnega centra med epidemijo, vrednega okrog dva milijona evrov, niso izvedli ustreznih postopkov javnega naročanja.
Sodba še ni pravnomočna, NIJZ se je nanjo pritožil. “V začetku oktobra 2023 smo na NIJZ prejeli sodbo okrajnega sodišča, na katero smo v roku 8 dni od dne prejema podali pritožbo, in sicer zaradi kršitev materialnih določb zakona, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično odločitve o sankciji. Ker postopek še poteka, podrobnejših informacij ne moremo podati,” so nam odgovorili z javnega inštituta.
Za N1 je spregovoril Milan Krek, ki je potrdil, da je sodbo prejel že pred dvema mesecema. Vidi jo kot še enega v vrsti napadov nanj.
Globo 1.000 evrov je že plačal, ker kot pravi, si želi “mir in da s tem nima več opravka”. Prepričan je, da je nedolžen. “Če bi bil danes v taki situaciji, bi storil isto, kot sem takrat, popolnoma isto. Ker sem to storil, smo lahko oktobra 2021 zagnali klicni center in rešili še in še življenj. Če tega ne bi storil, bi ljudje umirali v bistveno večjem številu,” poudarja. “Sem zdravnik in moja naloga je varovanje življenj, ne politikov,” dodaja Krek, razočaran nad državo. “Ker sem se odločil kot zdravnik in sem se odločil za to, da smo ljudi reševali, sem moral plačati kazen 1.000 evrov”.
Pravi še, da sta bila on in NIJZ obtožena po krivem, ter je prepričan, da bo nacionalni inštitut na drugi stopnji to tudi dokazal. “Me pa zanima, ali bo kdo odgovarjal za škodo, ki so jo naredili meni in inštitutu,” dodaja.
Sporen postopek javnega naročanja?
Spomnimo, NIJZ mora zaradi kršenja zakona o javnem naročanju pri vzpostavitvi klicnega centra med epidemijo leta 2021 plačati 40.000 evrov, takratni direktor Milan Krek pa 1.000 evrov, je po poročanju Dela odločilo okrajno sodišče v Ljubljani.
Gre za posel iz avgusta 2021, torej drugega leta epidemije, vreden 1,97 milijona evrov brez DDV oziroma 2,3 milijona evrov z davkom. NIJZ je k oddaji ponudb povabil šest klicnih centrov, podjetje City Connect iz Brežic, ki je bilo registrirano sedem mesecev pred tem, pa so izbrali kot najugodnejšega ponudnika, so pojasnili na NIJZ.
Da postopek ni bil ustrezen, je najprej ugotovila protikorupcijska komisija, nato revizijska komisija in zdaj še sodišče na prvi stopnji.
“Konec julija smo za ta namen dobili denar v enem od protikoronskih zakonov. Takoj nato smo šli v postopek za izbiro ponudnika,” se spominja Krek. “Seveda smo takoj videli, da v klasičen razpis ne moremo, saj vemo, da se ti končajo s številnimi pritožbami. Zato smo uporabili 42. člen zakona, ki nam je omogočil neposredni izbor,” pojasnjuje Krek in poudarja, da je bila zaradi naraščajočega števila okužb, ki mu epidemiologi niso mogli slediti, takojšnja vzpostavitev klicnega centra nujna. “Zato smo pohiteli, da smo v čim krajšem času lahko dobili izvajalca. Pozneje se je pokazalo, da smo naredili prav, saj smo imeli oktobra, ko se je epidemija začela zelo hitro razraščati, kompleten sistem postavljen in je deloval,” poudarja in dodaja, da se v klasičnem postopku, kakršnega naj bi od njih zahtevala KPK, ti postopki vlečejo tudi po dve leti.
Vrstijo se napadi nanj
“Zame osebno je to šikaniranje, diskreditiranje, čakam le še likvidacijo,” je nad dogajanjem razočaran Milan Krek. “Bil sem pošten zdravnik, boril sem se za vaša življenja, življenja vaših dedkov in babic in otrok. Če sem prekršil kakšen zakon, sem ga zato, ker sem branil ljudi. Ampak to je moja pravica in dolžnost, ker sem zdravnik. Tega sodišče ni upoštevalo,” pravi.
NIJZ in takratni direktor sta se na sodišču namreč sklicevala na nujnost postopka zaradi širjenja epidemije in dejstvo, da predpisanega postopka javnega naročanja do jeseni, ko so se slabe epidemiološke napovedi začele uresničevati, ne bi mogli uspešno izpeljati. Da za takšno oddajo javnega naročila ni obstajala skrajna nujnost, ki bi nastala kot posledica nepredvidenih dogodkov, pa je presodilo sodišče in izreklo globi za prekršek.
Da se osebni napadi nanj in grožnje še vedno vrstijo, nam je še povedal Krek. “Pred dvema tednoma so me nazadnje napadli na bencinski črpalki v Kopru, letos sem že dvakrat dobil pošiljko z belim prahom,” pravi in dodaja, da se boji novih napadov, podobno kot njegovi sodelavci. “Namesto da bi me država zaščitila, moram plačevati kazni. Država, katere davkoplačevalec sem in za katero sem delal 40 let v zdravstvu, s številnimi dežurstvi vred. Država napada zdravnika, ki brani bolnike,” je razočaran.
Odločitev sodišča je na družbenem omrežju X komentiral tudi nekdanji premier Janez Janša. V kratki objavi je zapisal, da bo tisti, ki zlorablja epidemijo tako, da kršiteljem briše kazni, reševalcem življenj pa jih nalaga, kmalu srečal svojo karmo. “Ne bo pozabljeno,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje