Državna revizijska komisija je ugotovila kršitev pri naročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za profesionalni klicni center za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja. Postopek revizije je zaključila "le" z ugotovitvijo, da je zahtevek KPK za revizijo utemeljen, ni pa razveljavila postopka, saj so pogodbe že sklenjene.
Državna revizijska komisija je ugotovila kršitev pri naročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za profesionalni klicni center za iskanje kontaktov epidemiološkega poizvedovanja.
NIJZ je za iskanje stikov avgusta najel zelo mlado brežiško podjetje, posel pa je bil oddan brez predhodne objave javnega razpisa. Vrednost posla za obdobje šest mesecev je 1,86 milijona evrov brez DDV oziroma skoraj 2,3 milijona evrov z davkom.
NIJZ na portalu javnih naročil takrat ni objavil, zakaj so izbrali prav omenjeno podjetje, za kakšen obseg dela gre in kakšne so reference podjetja, pojasnili so le, da je bil postopek brez objave razpisa potreben “zaradi skrajne nujnosti”, ki da je niso mogli predvideti. K oddaji ponudb je NIJZ sicer povabil šest klicnih centrov, podjetje City Connect pa so po njihovih pojasnilih izbrali kot najugodnejšega ponudnika.
Klicni center omenjenega podjetja je v sodelovanju z epidemiološko službo NIJZ 11. oktobra začel prve obravnave visoko rizičnih stikov oseb s potrjeno okužbo koronavirusa.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je kot zagovornik javnega interesa nato zahtevala revizijo postopka, saj je ocenila, da je NIJZ ravnal v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, ker je oddal javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, za katerega niso bili izpolnjeni pogoji. Pa tudi, ker ponudbe izbranega ponudnika ni zavrnil, ker ni dopustna. Vzpostavitev profesionalnega klicnega centra in dodatna IT podpora “ni nepredvidljiv dogodek, saj je v načrtu že dalj časa”, je KPK izpostavila v zahtevku za revizijo. Zato je predlagala razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti.
Tudi revizijska komisija ugotavlja, da je bil predmet naročila v načrtu že dalj časa, težava pa je bilo pomanjkanje finančnih sredstev za njegovo pridobitev. “Državna revizijska komisija lahko razume naročnika tudi glede finančnih sredstev, vendar pridobitev finančnih sredstev ni nepredvidljiv dogodek v smislu določb zakona o javnih naročilih”.
Postopka niso razveljavili, saj so pogodbe že sklenjene
Državna revizijska komisija je tako ugotovila kršitev NIJZ, ki se nanaša na izbiro in uporabo postopka oddaje javnega naročila. Ker pa je bila pogodba že sklenjena, pa “ugotovljene kršitve naročnika ni mogoče odpraviti”, zato je revizijska komisija “ugotovila (le) utemeljenost zahtevka za revizijo, ne da bi razveljavila celoten postopek oddaje javnega naročila, kot je to predlagal zagovornik javnega interesa”.
V KPK so v pisnem odzivu na odločitev zapisali, da že dalj časa opozarjajo, da so javna naročila, ki so oddana po manj transparentnih postopkih, problematična v smislu izpostavljenosti korupcijskim tveganjem. Med manj transparentne postopke zagotovo sodi postopek pogajanj brez predhodne objave.
Postopek pogajanj brez predhodne objave ni garant za gospodarno porabo javnih sredstev
“Iz statističnega poročila o javnih naročilih, oddanih v letu 2020, izhaja, da so naročniki kot tretji najpogostejši postopek oddaje javnega naročila uporabili postopek s pogajanji brez predhodne objave, in sicer v deležu 13,01 odstotka in 858 izvedenimi postopki, ki se je glede na leto 2019 povečal za 3,74 odstotne točke. V 221 primerih in v skupni pogodbeni vrednosti 217.698.730 evrov je bil postopek s pogajanji brez predhodne objave uporabljen zaradi nujnosti in nepredvidljivosti,” ugotavlja KPK.
Opozarja, da postopek pogajanj brez predhodne objave ni garant za gospodarno porabo javnih sredstev, izrazito odstopa od zahteve po transparentnosti javnega naročanja in ne zagotavlja odprtega konkurenčnega boja ponudnikov. Ker predstavlja odmik od splošnih pravil o javnem naročanju, ga naročnik ne more izbrati kadarkoli, temveč le v posebnih primerih. Komisijo ob navedenem skrbi porast in nekritičnost uporabe tega postopka za oddajo javnih naročil.
KPK je ministrstvu za javno upravo že v preteklosti tudi predlagala, da razmisli o sprejemu dodatnih mehanizmov za zgodnje zaznavanje in preprečevanje korupcijskih tveganj v smislu ustanovitve inšpekcijskega organa, pristojnega za nadzor na področju javnega naročanja, ki bi lahko pravočasno ugotavljal podobne kršitve zakonodaje.
Zaradi suma, da je naročnik ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (zaradi izbire postopka) je KPK že septembra na Državno revizijsko komisijo podala tudi predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe. Glede na prejeto odločitev o reviziji pa se bodo zdaj odločili o nadaljnjem postopku v zvezi s konkretno zadevo in siceršnjo problematiko na področju javnega naročanja, so še zapisali v odzivu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!