Milan Kučan: Sprašujem se, ali je res to izbira človeštva

Nekdanji predsednik Milan Kučan je bil slavnostni govorec na proslavi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitvi ukradenih otrok v domovino.

V svojem govoru se je ob spominu na Ivana Pirečnika, enega od nekaj sto slovenskih otrok, ukradenih med drugo svetovno vojno, vprašal, ali je danes kaj drugače.

"Ali izkušnja naših, poljskih, norveških in otrok drugih narodov v okupirani Evropi komu prebuja vest? Nekaj tisoč, po enih navedbah celo več 100.000 ukrajinskih otrok, ukradenih s strani Rusije v nesmiselni vojni, ne omogoča optimističnega odgovora. Nič drugače ni v afriških vojnah, ki so skorajda stalnica v osrčju te celine. Pa na deset tisoč ubitih in ranjenih otrok v Gazi, ki najbolj prepričljivo govorijo o genocidu Izraelcev nad Palestinci," je dejal.

Opozoril je, da so v svetu, v katerem "odrasli svoje spore rešujejo z vojnami", največje žrtve prav otroci. Ob tem je citiral besede predsednice republike Nataše Pirc Musar z govora ob državnem prazniku priključitve Primorske k matični domovini, ko je ta spregovorila o svetu, ki je "zašel s poti sočutja, pravičnosti in človečnosti" in poudarila, da se "mir začne tam, kjer se neha trpljenje otrok".

"Ko brezbrižno odvrnemo oči, postanemo sostorilci"

Prvi predsednik je spregovoril o oboroževanju in razkazovanju moči na številnih vojaških paradah, ki so se zvrstile v zadnjem času. "Puška ni namenjena zgolj razkazovanju v vitrini. Prej ali slej jo bo kdo uporabil. Mir svoje mesto šampiona na svetovnem prizorišču tako prepušča vojni. Vojna naj bi bila realnost, mir pa zgolj iluzija. Sprašujem se, ali je res to izbira človeštva," se je vprašal Kučan.

Ob tem se je vrnil več kot 80 let v preteklost, ko so bili naši rojaki med drugo svetovno vojno soočeni s podobno sliko sveta in vprašanjem, kaj storiti, in izpostavil, da se takrat "niso sprijaznili z vsiljeno podobo sveta". Poudaril je, da so se uprli tudi "v imenu lastne človečnosti" in da bi to moralo biti sporočilo tudi za ljudi danes.

"Upreti se je treba tej vsiljeni podobi, po kateri je med mirom in vojno danes mogoče izbrati zgolj vojno. In v imenu te izbire nadaljevati spopade v Ukrajini, podpirati genocid v Gazi, kopičiti orožja, tudi najbolj smrtonosna in usodna za obstoj življenja na planetu, zapostavljati napore za trajnostno prihodnost in zeleni prehod, molče opazovati zločinsko teptanje človeškega dostojanstva in pravic, žrtvovati socialno državo ter pristati na razgradnjo ustanov, ki si jih je človeštvo na izkušnjah vojn zgradilo prav zato, da bi ohranjalo mir in preprečevalo vojne kot načina urejanja sporov med državami. Upreti se je treba načrtnemu teptanju zaveze s konca 2. svetovne vojne, ko so voditelji držav vztrajali: Nikoli več!" je dejal nekdanji predsednik.

Opozoril je, da ne smemo pristati na lastno razčlovečenje s tem, da brezbrižno odvrnemo oči od televizijskih ekranov, na katerih nam prikazujejo trpljenje lačnih otrok in ljudi, ki so izgubili vse. "V tistem trenutku bomo postali sostorilci. Ne smemo se navaditi na te slike kot na nekaj običajnega."

Pogled k naslednjim volitvam

Kučan je ocenil, da v času, ko "govor o miru in uporu v delu politike ni zaželen", poteze in stališča predsednice republike, predsednika vlade Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon "kažejo dovolj samozavesti in poguma".

Govor je končal z mislijo, da je vojna poraz politike. "Zato si nikakor ne želim poraza politike. Še posebej ne ob vseh sedanjih izzivih. Upam zato, da bodo ljudje, ki jim bomo tudi v prihodnje zaupali upravljanje z državo in blaginjo našega naroda in vseh državljanov, na teh zgodovinsko najpomembnejših razpotjih dovolj trdni glasniki uspešne politike. Politike miru. Premislimo o tem, ko se bomo spomladi odpravili na volišča," je še dejal.

Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in minister za obrambo Borut Sajovic.