Menu Item
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je med dvodnevnim obiskom v Bruslju Evropsko komisijo opozoril na problem presežkov cepiva proti covidu-19, s katerim se sooča tudi Slovenija. Evropska komisija se o tem s podjetjem Pfizer še pogovarja, je pojasnil. Dejal je, da bo treba določeno količino cepiva uničiti tudi v Sloveniji.
Več članic EU, med njimi Slovenija, je na pobudo Poljske Evropski komisiji že poleti poslalo pismo, v katerem so opozorile na problem presežkov cepiva proti covidu-19 in potrebo po boljšem upravljanju z javnimi sredstvi. Sredi oktobra je deset članic, med njimi Slovenija, znova pisalo komisiji, pri čemer so opozorile, da prelaganje dobav in daljši roki uporabe ne rešujejo problema, ampak zgolj prelagajo neizogibno, tj. uničenje cepiv. Zdravstveni ministri so v pismu, ki ga je pridobila STA, pozvali k takojšnjemu ukrepanju, da bi zmanjšali finančne izgube, ki jih prinaša uničevanje cepiv, ter k dopolnitvi pogodb o nakupu cepiv.
Komisarka za zdravje Stela Kiriakides je po informacijah STA v odgovoru poudarila, da so dosedanji pogovori s proizvajalci obrodili sadove, in zagotovila, da jih bodo nadaljevali, da bi našli rešitve za preostala odprta vprašanja. S potekom pogovorov jih bo seznanila na zasedanju zdravstvenih ministrov čez en mesec.
Na to pobudo je na ponedeljkovem srečanju komisarko opozoril tudi slovenski minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Kot je povedal v izjavi po koncu dvodnevnega obiska, je podjetje Pfizer v pogovorih z EU ponudilo, da bi cepivo skladiščili v Nemčiji, po potrebi pa bi lahko dobavo tudi odložili. “Dogovora med Evropsko unijo in Pfizerjem še ni, še vedno se intenzivno dela na tem oziroma pogovarja,” je pojasnil. Po njegovih besedah bo še nekaj časa trajalo, da bi dosegli dogovor.
Glede presežkov cepiva proti covidu v Sloveniji je težava predvsem leto 2023. Cepiva bo sicer manj, če bo dobava zamaknjena, obenem pa bo Slovenija verjetno sprejela možnost, da bi podjetje Pfizer, ki je cepivo razvilo skupaj z nemškim podjetjem BioNTech, to skladiščilo v Nemčiji. Slovenija bo kljub vsemu nekaj cepiva morala tudi uničiti, saj nima dovolj prostora. Koliko odmerkov bodo uničili, še ni znano, je dejal minister.
Z dobavitelji se po besedah Bešiča Loredana pogovarjajo tudi o tem, da bi namesto prvotnih različic cepiva dobavili cepiva, prilagojena novim različicam koronavirusa. Vendar pa je naročilo osnovnih cepiv bistveno večje od naročila novejših, je dejal. Glede tega, da bi cepiva darovali drugim državam in tako zmanjšali svoje zaloge, pa je povedal, da donacije niso možne, saj druge države ne podajajo več zahtevkov zanj.
O tem, koliko cepiva bo Slovenija zavrgla pa v članku 125 milijonov evrov za cepiva: zavrgli bomo več kot 250 tisoč odmerkov.
“V Sloveniji imamo težave s stopnjo digitalizacije”
Ena od osrednjih tem pogovora med komisarko Kiriakides in ministrom je bila sicer digitalizacija zdravstva, o čemer je govoril tudi z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira. Kot je povedal Bešič Loredan, Slovenija podpira vzpostavitev evropske zbirke zdravstvenih podatkov. Zbirko bi glede na maja predstavljeni predlog Bruslja sestavljala dva stebra, eden bi bil namenjen državljanom za dostop do podatkov, drugi pa raziskovalcem in oblikovalcem javnih politik. V t. i. evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru pilotno že sodeluje nekaj članic EU.
“V naši državi imamo težave s stopnjo digitalizacije in s tem, kaj bi bilo treba narediti, da postanemo del tega. Ampak v Sloveniji je digitalizacija zdravstva na prvem mestu in takoj ko bo tehnično možno, bomo seveda v ta prostor tudi vstopili,” je pojasnil. V Bruslju je tako predstavil potek priprave projekta digitalizacije slovenskega zdravstva, ki ga financira EU in ga bodo predvidoma javnosti predstavili januarja.
Bešič Loredan se je med dvodnevnim obiskom v Bruslju sestal še z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. Govorila sta o pomoči Ukrajini, pri čemer sta poudarila pomen evropske solidarnosti. Minister se je prav tako srečal s slovenskimi evroposlanci.
NIJZ naročil 5.000 odmerkov paxlovida
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je Pfizerju oddal naročilo za dobavo 5.040 terapevtskih odmerkov zdravila paxlovid za zdravljenje covida-19. Vrednost naročila je 3,35 milijona evrov, je razvidno s portala javnih naročil. NIJZ je k oddaji ponudbe povabil edinega ponudnika z dovoljenjem za promet zdravila paxlovid, ki je ponudbo tudi oddal.
Pri zdravilu gre za kombinacijo dveh protivirusnih zdravil. Prvo zavira razmnoževanje virusa, drugo pa preprečuje, da bi se prvo prehitro razgradilo v telesu, in tako okrepi njegovo delovanje. Zdravilo, ki je namenjeno preprečevanju bolnišničnega zdravljenja, je namenjeno predvsem starejšim od 60 let in bolnikom s tveganjem za težji potek covida-19. Prve izkušnje slovenskih zdravnikov ob predpisovanju paxlovida so dobre, zdravilo je učinkovito in varno, je konec septembra ocenil infektolog Janez Tomažič z ljubljanske infekcijske klinike.
Več o zdravilu paxlovid preberite v prispevku V Slovenijo končno prihajajo tablete proti covidu Paxlovid
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje