Ta teden se začenja cepljenje z novimi cepivi, prilagojenimi proti koronavirusni različici omikron. Prve dobave so že tu, do konca septembra bomo dobili 700 tisoč odmerkov. Obenem imamo v skladiščih še okrog 1,4 milijona odmerkov starega cepiva proti covidu-19. Neporabljena cepiva poskuša Slovenija donirati drugim državam, če jim preteče rok uporabe, pa jih zavržemo oziroma uničimo, doslej več kot 130 tisoč odmerkov. Konec septembra bo rok potekel še 127 tisoč odmerkom Pfizerjevega cepiva za otroke, ki bo prav tako uničeno. Plačamo seveda za vsa, tudi neporabljena cepiva, skupaj je Slovenija zanje odštela skoraj 125 milijonov evrov.
V tem tednu se bo mogoče proti covidu-19 že cepiti z novimi cepivi, ki delujejo tudi proti koronavirusni različici omikron, podrazličici BA.1. Prva pošiljka, nekaj več kot 152 tisoč odmerkov Pfizerja in 33 tisoč Moderne, je že prispela v Slovenijo, do konca septembra pa naj bi dobavili od pol milijona do 700 tisoč odmerkov.
Kot je povedala nacionalna koordinatorica cepljenja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), sta prilagojeni cepivi registrirani za uporabo pri osebah, ki so starejše od 12 let in so bile pred tem osnovno cepljene. Povedano drugače, prilagojena cepiva bodo namenjena cepljenju le s poživitvenimi odmerki cepiv, ne pa tudi osnovnemu cepljenju. Tisti, ki se proti covidu še niso cepili, pa bi to radi storili zdaj, bodo dobili prvotna cepiva.
Teh imamo v skladiščih na pretek. V spodnjem grafu je prikazana razlika med dobavljenimi in porabljenimi odmerki po podatkih NIJZ. Največja je razlika pri Pfizerju, več kot milijon odmerkov, pri Moderni pa okrog pol milijona. Na zalogi je še več deset tisoč tisoč odmerkov AstraZenece in Janssena. Cepljenje s slednjima je bilo ustavljeno po smrti 20-letnice konec lanskega septembra, več kot 50 tisoč odmerkov (že prej naročenega) Janssena je bilo dobavljenih po tem datumu in je še vedno v skladiščih. Zadnje cepivo, ki smo ga dobili marca, je Novavax. Od 84 tisoč odmerkov smo jih porabili zgolj 154, torej se je z njim cepilo 77 ljudi.
Preglednica kaže razliko med dobavljenimi in porabljenimi odmerki starih (osnovnih) cepiv proti covidu, niso pa pri teh podatkih upoštevane vse donacije (količina cepiva, ki smo ga podarili drugim državam) in cepiva, ki smo jih zaradi pretečenega roka uporabe zavrgli. Medtem ko je razlika med dobavljenimi in porabljenimi odmerki več kot dva milijona, jih je v resnici v skladiščih manj, a še vedno okrog 1,4 milijona, pojasnjujejo pri NIJZ.
Omenjene zaloge se bodo v kratkem še povečale. Evropska agencija za zdravila (Ema) je namreč ta teden odobrila tudi najnovejše Pfizerjevo cepivo, prilagojeno zdaj prevladujočima podrazličicama omikrona BA.4. in BA.5. Cepivo je bilo odobreno po hitrejšem postopku, ni bilo preizkušeno na ljudeh, ampak le na živalih. V ZDA z njim že cepijo, v Sloveniji cepivo pričakujemo čez štiri tedne. Več o dilemi, ali se (ponovno) cepiti in katero cepivo izbrati, lahko preberete v pogovoru z dr. Alojzom Ihanom na tej povezavi.
Moderna in Pfizer podaljšala rok uporabe
Cepiva, ki ostajajo v skladiščih, imajo omejen rok trajanja. Ko ta preteče, odpadna cepiva uničijo skladno s predpisanimi postopki, ki veljajo za ravnanje z odpadnimi zdravili in cepivi, pojasnjujejo pri NIJZ. Do konca avgusta je tako končalo 132.200 odmerkov. Podjetji Moderna in Pfizer sta rok uporabe svojim cepivom za odrasle, ki jih skladiščijo pri izjemno nizkih temperaturah, od minus 90 °C do minus 60 °C, naknadno podaljšala za tri mesece (z devetih mesecev na eno leto).
Kdaj preteče rok cepivom iz slovenskih zalog, je vidno v preglednici. Najprej, že konec septembra, 127 tisoč odmerkom Pfizerjevega cepiva za otroke. Končali bodo v smeteh, saj kot pravijo na ministrstvu za zdravje, zdravil in cepiv, ki so tik pred iztekom roka uporabe, ni mogoče donirati. Na začetku novembra bo pretekel rok še skoraj 200 tisoč odmerkom Moderne.
Slovenija sicer – podobno kot druge države – poskuša cepiva, ki jih ne bomo porabili, donirati. “V duhu solidarnosti z državami, prizadetimi zaradi pomanjkanja ali nedostopnosti cepiva proti covidu-19, se je Slovenija v letih 2021 in 2022 bodisi samoiniciativno ali na podlagi prošenj iz tujine večkrat odločila za donacijo presežnih količin cepiva, tako bilateralno kot tudi prek mehanizma COVAX,” pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje (MZ). COVAX je pobuda za pravičen dostop do cepiv proti covidu pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki skrbi za razporeditev cepiv iz bogatejših držav v revnejše. Medtem ko je 68 odstotkov svetovnega prebivalstva že prejelo vsaj en odmerek cepiva proti covidu in je bilo porabljenih že 12,6 milijarde odmerkov, je precepljenost v manj razvitih državah komaj 21-odstotna.
Koliko cepiv je že donirala Slovenija, je vidno v spodnji tabeli. Kot so še dodali na MZ, se s podobnim problemom presežka cepiv spopadajo vse države Evropske unije. “Ta tema je bila izpostavljena tudi na nedavnem neformalnem srečanju zdravstvenih ministrov na ravni EU v Pragi,” še dodajajo.
Slovenija seveda plača vsa cepiva, ki so dostavljena, ne glede na to, ali z njimi cepimo prebivalstvo, jih doniramo ali zavržemo. Proizvajalec ob dostavi cepiva izstavi račun posamezni državi članici Evropske unije. Doslej je ministrstvo za zdravje (od 2021 do 7. 9. 2022) plačalo 124.324.821 evrov.
Cena ne zajema odmerkov omikron cepiva (ki jih bo od 500 do 700 tisoč), ki pravkar prihajajo k nam. Bodo ta stala enako kot “stara” cepiva, bodo cenejša ali dražja? “Cene cepiv so po pogodbah o nakupu cepiv, ki jih je v imenu držav članic podpisala Evropska komisija s proizvajalci, zaupne narave,” pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.
Minister Bešič Loredan: Gre za skupen evropski problem
S podobnimi presežki cepiv se soočajo vse razvite države. V Evropski uniji so cepiva od proizvajalcev naročile vse države članice skupaj in bodo problem presežnih cepiv tudi reševale skupaj, je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. “Pred kratkim so se ob srečanju zdravstvenih ministrov v Pragi posebej srečali predstavniki organizacije HERA (European Health Emergency preparedness and Response Authority), prek katere EU nabavlja cepiva, ter proizvajalcev Pfizer in Moderna. Kompromisnega dogovora še ni, ga pa iščejo. Gre za to, da bi zmanjšali naročeno količino cepiv, saj se jasno kaže, da v nasprotnem primeru bodo morale države EU – mi pa spadamo zraven, ker gre za skupno evropsko naročilo – cepiva uničiti.” Dodal je, da donacije ne pridejo več v poštev, ker je cepiv količinsko preveč.
To velja za ‘stara’ cepiva, je povedal Loredan. “Omikronu prilagojena cepiva bodo prihajala glede na potrebe. Na ravni EU se pogovarjamo, ali jih bodo vse evropske države dobile (cepiva BA.1), ali bomo dobave zmanjšali, ali jih bomo uničili že na izvoru. O tem teče debata. Seveda Slovenija ne bo porabila teh 700 tisoč odmerkov, prav tako jih ne bodo porabile ostale države, to je dejstvo. Bo pa v Slovenijo prišlo dovolj cepiva proti omikronu BA.4/5 za naše potrebe,” je še povedal minister.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje