Minister Boštjančič: Zaradi dviga obrambnih izdatkov ne bomo uvajali novih davkov

Zaradi deklaracije zveze Nato – ta je bila sprejeta na vrhu zavezništva v Haagu konec junija –, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov v državah članicah na pet odstotkov BDP do leta 2035, Slovenija ne bo uvajala novih davkov, je poudaril finančni minister Klemen Boštjančič.

"Naj poudarim, da se zaradi dviga obrambnih izdatkov ostali izdatki v letih 2026 in 2027 ne bodo znižali. Državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih zato ne bodo čutili," je danes dejal Boštjančič.

Ob tem je izpostavil, da se tudi proračuni ostalih ministrskih resorjev na račun dviga obrambnih izdatkov ne bodo znižali.

Slovenija je kot zanesljiva mednarodna partnerica že v začetku junija posodobila obrambno resolucijo o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva postopen dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030, je dejal Boštjančič.

Boštjančič: Izdatke za obrambo bomo krepili postopno, dolgoročno in vzdržno

"Dejanska poraba bo določena v letnih proračunih. Trenutno smo v fazi priprave osnutkov državnih proračunov za leti 2026 in 2027, ko bomo postopno, dolgoročno in vzdržno krepili izdatke za obrambo, kar nam omogoča odstopna klavzula od fiskalnih pravil EU," je poudaril finančni minister.

Po njegovih besedah vlada in finančno ministrstvo preučujeta možnosti, kako bi lahko del širših obrambnih izdatkov financirali tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, še bolj pomembno pa je, da tako kot druge države EU, Slovenija preučuje tudi to, katere izdatke doslej nismo šteli med obrambne in bi jih v prihodnosti lahko. Med temi možnostmi je Boštjančič navedel področja zdravstva, infrastrukture, kibernetske varnosti in umetne inteligence.

"Slovenija na nedavnem vrhu zveze Nato v Haagu ni nasprotovala deklaraciji, ki jo je sprejelo zavezništvo in se nanaša na obdobje do leta 2035, saj je v njej dovolj varovalk. Hkrati pa bomo leta 2029 na ravni Nata pregledali, ali je treba zaveze prilagoditi," je izpostavil.

Na novinarsko vprašanje, za koliko se bo zaradi dviga obrambnih izdatkov povečal dolg Slovenije, je finančni minister odgovoril, da je Slovenija že pred vrhom zavezništva sprejela obrambno resolucijo, ki predvideva rast obrambnih izdatkov na letni ravni za 0,2 odstotne točke BDP oziroma 140 milijonov evrov na leto.

"Najbolj enostavno bi bilo to avtomatsko preslikati v dodatne obveznosti oziroma višje odhodke. Ampak tudi glede tega stvari niso črno-bele. Glede na podatke, ki jih imamo od ministrstva za obrambo, Slovenija sledi tem konkretnim zavezam zavezništva glede oborožitev, verjamemo, da bodo odhodki v višini 0,2 odstotne točke BDP na leto predvsem s področij, ki bi jih tudi sicer financirali. Govorimo o zaščiti pred kibernetskimi napadi, vlaganju v vesoljske tehnologije in krepitvi obrambne industrije," je pojasnil Boštjančič.

Po njegovih besedah bo torej šlo za sredstva, ki se bodo štela v obrambne izdatke in bodo Sloveniji koristila tudi na drugih področjih, predvsem civilnih.

Boštjančič, spomnimo, je bil v preteklih mesecih sicer odkrito kritičen do dvigovanja izdatkov za obrambo, med drugim je tudi dejal, da bi bilo bolje denar vlagati kam drugam kot v orožje.

Benedejčič: Deklaracija je velika zmaga slovenske diplomacije

Veleposlanik Slovenije pri zvezi Nato Andrej Benedejčič je potrditev deklaracije o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP na ravni zavezništva označil kot "veliko zmago slovenske diplomacije". Določila iz nedavno sprejete deklaracije namreč v veliki meri temeljijo na rezultatu slovenskih pripomb med pogajanji.

"S tem mislim na varovalko, se pravi na strateški pregled leta 2029. S tem mislim na raztegnitev eventualnega doseganja 3,5 odstotka obrambnih izdatkov za ožje izdatke in pa 1,5 odstotka za širše, vse do leta 2035. S tem prav tako mislim na to, da lahko izpolnjevanje širših izdatkov letno variira," je poudaril.

Po Benedejčičevih navedbah je slovenski diplomaciji uspelo v deklaracijo vnesti ključne elemente slovenske obrambne resolucije, ki jo je junija potrdil državni zbor.

"Prav zaradi tega bi morali biti z rezultati pogajanj in deklaracijo zadovoljni vsi, tako parlamentarci kot tudi diplomacija. Upam, da bo v petek državni zbor prepoznal ta dejstva in umaknil sklep o referendumu o obrambnih izdatkih," je dodal veleposlanik.

Kako so zavezniki spremljali razpravo slovenske politike o obrambnih izdatkih?

Po sprejetju deklaracije na vrhu zavezništva se je v Sloveniji razplamtela debata o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, k čemur je še posebej botroval izglasovan predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o vprašanju obrambnih izdatkov. Še dodatno je olja na ogenj prilil predsednik vlade Robert Golob, ki je v odziv na izglasovan referendum napovedal, da bo Svoboda vložila zahtevo še za referendum o članstvu Slovenije v Natu.

Čeprav je slovenska politika konec minulega tedna stopila korak nazaj, premier pa je predlagal, da državni zbor razveljavi sklep o že izglasovanem referendumu, pa se postavlja vprašanje, kako so razpravo slovenske politike o temi obrambnih izdatkov spremljali zavezniki.

Andrej Benedejčič je dejal, da zveza Nato vsekakor temelji na demokraciji, vendar je bilo med njegovimi kolegi v Bruslju zaznati "določeno mero začudenja", saj zavezniške države menijo, da je bila Slovenija v pogajanjih uspešna.

"Haaška deklaracija je torej tudi dosežek Državnega zbora Republike Slovenije, zato bi bilo malce nenavadno, če bi isti državni zbor postavljal dosežek pod vprašaj, zato upam, da bo to prepoznano v petek, ko bo prišlo do glasovanja v državnem zboru," je še dodal veleposlanik Benedejčič.

Pogajanja na ravni zveze Nato so bila intenzivna

Po besedah naših sogovornikov, ki so seznanjeni s potekom sprejemanja deklaracije o dvigu obrambnih izdatkov, so bila pogajanja na ravni zavezništva intenzivna in dokaj neposredna. Začela so se v začetku junija, torej ravno v času, ko je slovenski državni zbor potrdil spremembe obrambne resolucije.

Končni kompromis glede določil deklaracije je bil sprejet v nedeljo, nato je bil posredovan predsednikom vlad in držav članic zavezništva v podpis. Še pred sredo, ko se je začel vrh zavezništva, je sicer obstajala možnost še za odprtje kakšnega od krogov usklajevanj glede zavez, vendar se za to države niso odločile.

Naši viri z vlade ob tem poudarjajo, da so bile vse zaveze iz slovenske obrambne resolucije upoštevane v končni Natovi deklaraciji, kot še posebej pomembno pa navajajo varovalko o reviziji zavez leta 2029. Za zvezo Nato je bila ena od ključnih zavez Slovenije to, da bo že letos svoje obrambne izdatke dvignila na dva odstotka BDP in da bo do leta 2030 dosegla mejo treh odstotkov.

To je pomembno tudi z vidika, da če v tem času pride do konca vojne v Ukrajini, mora biti Evropa pripravljena na grožnjo, ki jo lahko predstavlja Rusija. Ta je sicer v vojni, ki traja že skoraj tri leta in pol, utrpela številne izgube, a bi se lahko ruska vojska po nekaterih napovedih v roku petih let ponovno okrepila na raven pred vojno z Ukrajino.

Zgodba iz Walesa, ko članice niso izpolnile zavez, se ne sme ponoviti

Vrh zveze Nato je po besedah naših sogovornikov zato opozoril države članice, da se ne sme ponoviti zgodba po vrhu zavezništva v Walesu leta 2014, ko je bila sprejeta zaveza o dvigu obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP, ki pa je mnoge članice niso izpolnile.

Zveza Nato od evropskih zavezniških držav pričakuje predvsem investicije v sisteme zračne obrambe, saj jih na stari celini zaradi vojne v Ukrajini močno primanjkuje.

Sogovorniki še izpostavljajo, da bo Slovenija velik cilj povišanja obrambnih izdatkov dosegla že s tem, ko bo vzpostavila bataljonsko bojno skupino in bojnega izvidniškega bataljona, ter zaključila nakup osemkolesnikov Patria.