Velik udarec za Goloba: Levica, SD in opozicija izglasovali referendum

Na izredni seji državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je v parlamentarni postopek vložila koalicijska stranka Levica. Predlog je bil izglasovan, saj ga je podprlo 46 poslancev, proti jih je bilo 42, nihče ni bil vzdržan. Že pred začetkom seje so v drugi koalicijski stranki SD dejali, da bodo predlog za razpis referenduma podprli, predlog pa so podprli tudi v opozicijskih SDS in NSi, proti pa so glasovali v največji vladni strani Gibanju Svoboda.

V Levici so sicer predlog za razpis posvetovalnega referenduma vložili, še preden je državni zbor junija potrdil obrambno resolucijo, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopen dvig na tri odstotke do leta 2030.

Medtem je bila na vrhu zveze Nato potrjena tudi zaveza vseh članic, da države zaveznice do leta 2035 dvignejo obrambne izdatke na pet odstotkov BDP. Gre za odločitev, ki ji ostro nasprotujejo tako v Levici kot tudi v SD, zaradi česar je prišlo v koaliciji do napetosti.

Levica: Gre za militantno histerijo

Kot je dejal prvopodpisani pod predlog za razpis referenduma in vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, je nujno, da bi o načrtovanem dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP odločali državljani na referendumu. Gre namreč za vprašanje, ki zadeva skupne družbene prioritete in zahteva najširšo legitimnost, kar je mogoče doseči le z referendumom.

Zavezo Nata o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP je opisal kot "militantno histerijo" generalnega sekretarja zavezništva Marka Rutteja in ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Tak dvig predstavlja, da bi petino državnega proračuna namenili za orožje. To ni odločitev, ki jo lahko sprejme peščica ljudi, temveč le skupnost kot celota," je izpostavil Vatovec.

Ob koncu razprave je Vatovec dejal, da referendum ne predstavlja kritične točke te koalicije, ki je doslej že večkrat dokazala, da zna dobro sodelovati. "To ni razlog, da bi se koalicija zamajala," je dejal.

Minister za obrambo Borut Sajovic je izpostavil, da Slovenija ostaja ena najvarnejših držav na svetu, a da se mora tudi sama prilagoditi na spremenjene varnostne razmere, do katerih je prišlo v zadnjih letih. "Odgovorna politika mora odločiti tako, kot misli, da je prav, in prevzeti odgovornost – ne pa ravnati tako, da je vsak trenutek všeč vsakomur," je dejal minister.

Slovenija kot članica Nata mora s spoštovanjem dogovorov in zavez ostati kredibilna članica zavezništva. Spomnil je, da je obrambno resolucijo, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP, podprlo tri četrtine takrat prisotnih poslancev.

Dejal je, da vlada razpisu posvetovalnega referenduma nasprotuje in da ga žalosti, da se je samo Gibanje Svoboda aktivno in odločno vključila v izvajanje nedavno sprejete obrambne resolucije.

V SD bodo predlog za razpis referenduma podprli

Socialni demokrati se po besedah Predraga Bakovića strinjajo, da je varnost ena temeljnih nalog države, a menijo, da mora o tako pomembnem vprašanju odločati predvsem javnost. "Vsaka odločitev, ki pomeni tako velik finančni zalogaj, mora biti sprejeta premišljeno, na podlagi širokega družbenega soglasja in po temeljiti razpravi o vseh možnih posledicah," je dejal Baković.

Povišanje obrambnih izdatkov po mnenju SD predstavlja pomemben poseg v javne finance, ki vpliva na razpoložljivost sredstev za druge ključne potrebe, kot so zdravstvo, šolstvo, socialna varnost in razvoj.

"V SD podpiramo predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Prepričani smo, da je prav, da o tako pomembne vprašanju svoje povedo državljani. Na tak način bomo okrepili demokratičnost odločanja in zagotovili večjo legitimnost sprejetih odločitev," je dejal Baković.

"Gledamo festival sprenevedanja, v katerem Nova Slovenija ne bo sodelovala"

Po besedah poslanca Janeza Žaklja v NSi podpirajo postopno zviševanje obrambnih izdatkov, za Slovenijo pa je ključno, da sprejete zaveze tudi izpolnjuje. To je namreč edino zagotovilo, da bo Slovenija deležna kolektivne obrambe, ki jo zagotavlja zveza Nato, v primeru morebitne grožnje.

"Slovenija s pasivnostjo ogroža svojo verodostojnost v okviru Nata, ter izgublja možnost, da bi učinkovito sodelovala pri kolektivni obrambi in evropski varnostni arhitekturi," je dejal. V NSi so pozdravili odločitev zavezništva o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Po vrhu zavezništva pa smo bili po mnenju NSi priča še "farsi znotraj koalicije" zaradi vladnih izhodišč, ki jih Levica in SD nista opazili, je dejal Žakelj. "Gledamo festival sprenevedanja, v katerem Nova Slovenija ne bo sodelovala," je zaključil poslanec NSi. Kasneje pa smo na N1 izvedeli, da bodo poslanci Nove Slovenije "glasovali po svoji vesti".

Jakopovič: Zvišanje obrambnih izdatkov je diktat iz Washingtona

Milan Jakopovič je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levica izpostavil, da predlog za razpis referenduma ni tehnično vprašanje, temveč je vprašanje o tem, kam gre Slovenija, kdo odloča o njenih usmeritvah in prioritetah. "Smo to mi ali to počne nekdo od zunaj?" je vprašal poslanke in poslance.

Vprašanje o dvigu obrambnih izdatkov je zelo pomembno, zato bi o njem morali odločiti ljudje na referendumu. "Če bomo dali tri odstotke BDP za obrambo in vojsko, bo ta denar zmanjkal nekje drugje," je izpostavil in dejal, da gre pri zvišanju obrambnih izdatkov za "diktat iz Washingtona".

Čeprav so predlog za razpis referenduma vložili pred potrjevanjem obrambne resolucije Slovenije, je njegova obravnava danes morda še bolj relevantna kot takrat.

"Referendum je priložnost, da nehamo sprejemati zgolj to, kaj nam narekujejo, ampak da vprašanje postavimo ljudem. Demokracije je več kot le sprejemanje odločitev v državnem zboru, je pogovor z družbo in ni pomembnejšega trenutka za tak pogovor kot zdaj, ko gre za 20 milijard davkoplačevalskega denarja," je poudaril Jakopovič.

Anže Logar, vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev, je dejal, da je zavezo v Haagu potrdila "najbolj leva koalicija v zgodovini Slovenije". Opozoril je na "popolno disfunkcionalnost vladajoče koalicije", saj poslanci odločajo o razpisu posvetovalnega referenduma, ki ga je predlagala ena od koalicijskih strank.

"Takšno delovanje v javnosti in pri naših mednarodnih partnerjih ustvarja velik občutek nezanesljivosti," je dejal Logar, ki ni natančno pojasnil, kako bo glasovala njegova poslanska skupina.

"V Gibanju Svoboda ne verjamemo v všečne rešitve"

Po mnenju največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda razprava o referendumu odpira ključno vprašanje, in sicer "ali bo Slovenija tudi v prihodnje prostor varnosti, blaginje in svobode, ali pa bomo postali država, ki jo bodo dogodki prehitevali in presenečali".

Andreja Rajbenšu, poslanka Svobode, je poudarila, da mir in varnost nista samoumevna in da moramo biti na to pripravljeni, zavrnila pa je navedbe, da bo šlo vlaganje v varnost na škodo socialne pravičnosti.

"Gibanje Svoboda predloga za posvetovalni referendum ne bo podprla, ker ne verjamemo v všečne rešitve in ker smo odgovorni do ljudi," je poudarila in opozorila, da bi bil referendum "preveč preprosta in splošna rešitev za morebitne varnostne grožnje".

Med razpravo je Urška Klakočar Zupančič pozvala koalicijski partnerici k razmisleku o tem, kaj bi pomenilo, če bi se zaradi referenduma zamajala koalicija. "A se zavedate, kaj bi se lahko zgodilo, če bi zaradi tega vlada padla," je dejala in posredno namignila na možnost vrnitve Janše na oblast.

Prazni poslanski sedeži stranke SDS, ki ni predstavila stališča

Poslanska skupina največje opozicijske stranke SDS svojega stališča glede razpisa referenduma ni podala.

Predsednik SDS Janez Janša je sicer na omrežju X koalicijskim strankam očital, da lažejo. Zapisal je, da SD, Levica in Svoboda ostajajo v isti vladi, predsednik vlade Golob pa ne bo vezal zaupnice na glasovanje o posvetovalnem referendumu, kot so želeli v SDS, kar da vse pove. "Svobodnjaki lovijo volivce, ki jih skrbi varnost, SD in Levica pa tiste, ki nasprotujejo oboroževanju," je zapisal Janša.