Menu ItemMinistrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob robu seje vlade danes dopoldne najprej dejala, da zaradi spornega nakupa nove pravosodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani trenutno ne razmišlja o odstopu in da zaenkrat uživa podporo predsednika vlade Roberta Goloba. Nekaj ur kasneje pa je to izjavo že dopolnila in povedala, da ima občutek, da ima podporo predsednika vlade.
Ministrica, ki je bila danes zjutraj skupaj z državnim sekretarjem pravosodnega ministrstva Igorjem Šoltesom že klicana na sestanek k premierju, se je tudi po koncu seje vlade še nekaj časa zadržala v vladnem poslopju, skupaj z njo pa so iz vladne palače prišli tudi predsednica SD Tanja Fajon, generalni sekretar stranke Klemen Žibert in minister za gospodarstvo iz vrst SD Matjaž Han.
To je dalo slutiti, da so se o tem, kako zaradi spornega nakupa ukrepati, pogovarjali tudi po seji vlade. Premier pa, kot smo že poročali, še danes od ministrice pričakuje poročilo o odgovornosti tistih zaposlenih na ministrstvu, ki so posel operativno vodili in peljali.
Kot je poudarila Švarc Pipan ne gre za “ultimat” premierja, temveč za njegovo pričakovanje, da pojasnijo postopek. “O nadaljnjih korakih pa se bova s predsednikom vlade pogovarjala po tem,” je dejala.
Vse bolj pa v zraku visi tudi vprašanje, ali lahko Dominika Švarc Pipan še ostane ministrica za pravosodje. Ministrica je poudarila, da je treba o njeni podpori vprašati premierja Roberta Goloba. Kaj storiti, danes razpravljajo tudi v SD.
Pojasnila zahtevata tudi minister za finance in ministrica za kulturo
Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da “vrsta podrobnosti tega posla še ni znana”, vrsta pa že je. “Danes je predsednik vlade zahteval od ministrstva za pravosodje natančna pojasnila. Tudi ministrstvo za finance je danes po tem, ko smo zahtevali določena pojasnila pred kakšnim tednom, danes zahtevalo dodatna pojasnila. Tako da verjamem, da se bodo stvari v naslednjih dneh razčistile,” je dejal.
Po njegovem si je treba odgovoriti vsaj na dve vprašanji, in sicer, ali je bil nakup ekonomičen in ali so bili postopki ustrezni. Nekatere dozdajšnje ugotovitve po njegovem kažejo, da “obstoječi postopki ali pa zakonodaja ni najbolj optimalna”. “Verjamem, da bomo v naslednjem koraku, ko bomo razčistili celoten okvir tega posla, tudi v okviru sistemskih sprememb, naslovili tiste stvari, za katere se bo ugotovilo, da so bile v tem postopku neustrezne,” je še dejal Boštjančič.
Ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko pa je ob robu po seji vlade potrdila, da so se o očitkih ministrici Švarc Pipan pogovarjali tudi na rednem sestanku koalicije pred vladno sejo. “Danes morajo biti določeni odgovori dani koaliciji,” je ob tem dejala Vrečko in ponovila, da pojasnila pričakujejo tudi v Levici.
V SDS v sredo napovedali interpelacijo ministrice
V poslanski skupini SDS so v sredo zoper ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan napovedali vložitev interpelacije. Ta je danes dopoldne poudarila, da je zanjo izvedela iz medijev. “Ko bo vložena, jo bomo pregledali in tudi odgovorili na vse očitke,” je dejala. Morebitno interpelacijo razume kot “forum”, na katerem bo v celoti in celovito pojasnila postopek nakupa prostorov na Litijski cesti ter vse ugotovitve v okviru postopka.
Kot je potrdila dopoldne, o odstopu še ne razmišlja. “Moj cilj v tem trenutku je stvari priti do dna, da se zaščiti davkoplačevalce in proračunski denar. Še vedno upam, da bosta tako izmera kot cenitev pokazala, da nakup vendarle ni bil negospodaren,” je dejala.
Pojasnila je, da sta se ministrstvo za pravosodje in državno odvetništvo dogovorila, da bo odvetništvo angažiralo geodeta, ki bo naredil novo izmero objekta. Poleg tega bodo angažirali sodnega cenilca. “To je največja možna mera neodvisnosti te cenitve, ki se jo da zagotoviti,” je dejala.
Povedala je, da so Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) prejšnji teden v celoti posredovali dokumentacijo v zvezi z nakupom. “Seveda pričakujem, da bodo pristojni organi, torej NPU in drugi organi preiskovanja in pregona, ustrezno razčistili, ali je v ozadju kakršenkoli sum kaznivega dejanja,” je povedala.
Poleg tega na ministrstvu izvajajo notranjo revizijo, v okviru katere po besedah ministrice preverjajo pravilnost postopka nakupa, ki je tekel pri strokovnih službah na sekretariatu. Pričakuje, da bo končana kmalu, po njej pa bodo naročili neodvisno zunanjo revizijo.
Po njenih besedah je prodajalec prostorov na Litijski skladno z aneksom h pogodbi, ki ga je ministrstvo sklenilo naknadno, obvezan vrniti sorazmerni del kupnine, če se ugotovi, da je bila kvadratura prostorov nižja, kot je v resnici. Če bi cenitev pokazala bistveno nižjo ceno, bodo poskušali uveljaviti najmanj bistveno znižanje kupnine ali celo razdor pogodbe na podlagi čezmernega prikrajšanja.
Državno odvetništvo je ob svojem prvem pregledu dokumentacije po besedah ministrice izrazilo uvodno mnenje, da nakup ni bil negospodaren z vidika cene prostorov. “Vprašanje seveda je, kot rečeno, ali je prišlo pri cenitvi do kakšnih prirejanj,” je dejala ministrica.
Domnevne nepravilnosti nakupa prostorov na Litijski preverja NPU. Ministrstvo namreč ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec.
Spomnimo, da je ministrstvo za pravosodje konec decembra za 7,7 milijona evrov kupilo stavbo na Litijski cesti v Ljubljani od primorskega poslovneža Sebastjana Vežnaverja. Ta je stavbo pred štirimi leti na dražbi kupil za pičlih 1,7 milijona evrov in je pri prodaji stavbe zaslužil okoli 6 milijonov evrov. A srž problema tiči v tem, da ministrstvo pred nakupom stavbe ni najelo lastnega cenilca, ki bi izmeril površino stavbe in podal cenitev objekta, temveč je zaupala izmeri sodnega cenilca Antona Riglerja, ki ga je najel Vežnaver.
Kot je poročala Tarča, Rigler cenitve naj ne bi pripravil, čeprav se je pod njo podpisal. Opravila jo je pooblaščena cenilka Breda Zorko, sicer Riglerjeva sokrajanka, ki je omenjeno stavbo cenila že pred šestimi leti. Prav tako se med obema cenitvama razlikuje površina stavbe. Leta 2017 je po izmerah Zorko znašala 4.600 kvadratnih metrov površine, od tega je nekaj več kot 2.700 kvadratnih metrov uporabnih površin za pisarne, vrednost stavbe pa je ocenila na 2,9 milijona evrov.
V drugi cenitvi pa sta se tako kvadratura zgradbe kot njena vrednost močno povečali; navedena je okoli 2.000 kvadratnih metrov večja (uporabna) površina, vrednost stavbe pa je poskočila na skoraj osem milijonov evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje