Menu Item
Dejanski dvig omrežnine bo odvisen od tega, ali bodo distributerji zmožni potrojiti obseg del na omrežju, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo komentirajo oceno Agencije RS za energijo, da se bo zaradi izjemno povečanih vlaganj v omrežje višina omrežnine v desetih letih podvojila. Poudarjajo pa, da bo za doseganje podnebnih ciljev treba izvesti za več milijard evrov naložb, predvidenih v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), in priznavajo: "Omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal."
Včeraj smo pisali, da Agencija RS za energijo v komentarju osnutka posodobljenega NEPN opozarja, da bodo izjemno povečane potrebe po dodatnih naložbah v distribucijsko omrežje zaradi doseganja ciljev iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v prihodnjih letih “bistveno vplivale na višino omrežnine”.
Omrežnina, ki danes predstavlja približno tretjino zneska na naši položnici za elektriko, se bo, če upoštevamo dinamiko naložb, kot jo predvideva razvojni načrt sistemskega operaterja, v desetih letih dvignila za 80 do 100 odstotkov. Agencija je pisce NEPN pozvala, naj te vplive jasno zapišejo v dokument in tudi ocenijo, “koliko je gospodarstvo oziroma prebivalstvo dejansko zmožno prenesti”.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, pritrjujejo, da se bodo naložbe distributerjev povečale in s tem zvišala omrežnina, ki pa se bo porazdelila na nekoliko večjo količino predvidene porabe. Vedno več bo namreč ogrevanja na toplotne črpalke, tudi poraba elektrike za promet bo naraščala, po drugi strani pa je glavni poudarek NEPN učinkovita raba energije, ki zmanjšuje porabo, pravijo. Posledično je predvideno zmerno naraščanje porabe električne energije in seveda izrazito zmanjšanje porabe drugih energentov.
Bodo distributerji lahko tako hitro gradili?
Iz tega torej izhajajo projekcije Agencije RS za energijo, ki določa višino omrežnine.
Ali se bodo vse načrtovane investicije tudi dejansko izvedle (in omrežnina za toliko dvignila), pa je odvisno od marsičesa, pravijo na ministrstvu. Kot prvo izpostavljajo sposobnost distribucije, da potroji obseg gradbenih del na omrežju. Za to bodo seveda potrebni tudi kadri.
“Okrepitev nizkonapetostnega omrežja v Sloveniji pomeni tudi polaganje novih kablov v vsaki ulici, to prinese tudi ogromno prekopavanja. Tudi tu, na primer, se lahko pojavi ozko grlo,” menijo pri ministru Kumru.
“Dejansko povišanje omrežnine v naslednjih desetih letih je torej težko napovedati, to je odvisno od uresničitve predpostavk, ki jih je agencija pri izračunu upoštevala,” menijo na ministrstvu.
“Če želimo doseči podnebno-energetske cilje, pa je seveda izvedba načrtovanih investicij potrebna. Posledica bo tudi postopno poviševanje omrežnine, temu se izogniti ne da.”
“Omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal”
Vlaganja v omrežje in predvidena rast omrežnine pa so seveda le del zgodbe zelenega prehoda. Kot pravijo na ministrstvu, “omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal”.
Kaj se bo še podražilo, niso pojasnili. So pa navedli, da je že leta 2020 sprejeti NEPN predvidel za 28 milijard evrov naložb v obdobju od 2021 do 2030 oziroma osem milijard evrov več vlaganj, kot bi jih bilo, če se od leta 2020 ukrepi energetsko-podnebne politike ne bi izvajali. Izračun je upošteval vlaganja v prometno infrastrukturo, proizvodnjo elektrike, tudi večjo energetsko učinkovitost stavb. Naložbe v omrežje so predstavljale okoli 15 odstotkov. V posodobljeni različici, ki je zdaj v pripravi, se bodo predvidene finančne potrebe za izvajanje NEPN povečale, medtem ko se je ocena potrebnih vlaganj v omrežje nekoliko zmanjšala (s 4,2 na 3,5 milijarde evrov).
Na ministrstvu pravijo, da bo prvi osnutek prenove NEPN objavljen jeseni, v njem pa bo tudi ocena finančnih posledic. Takrat pa bo treba oceniti tudi, ali je NEPN javnofinančno vzdržen, pravijo. “Upoštevati bo treba, da bodo prihodnje leto znova v veljavi fiskalna pravila in bo v veljavi zahteva, da je treba primanjkljaj sektorja država zmanjšati pod 3 odstotke in dolg pod 60 odstotkov BDP. Pri tem je treba izpostaviti, da se bodo ukrepi v obdobju do 2030 izvajali v skladu s takrat sprejetim proračunom in v okviru finančnih načrtov resorno pristojnih ministrstev, ne glede na zneske, ki bodo predvideni s predmetnim načrtom,” pojasnjujejo.
Za odgovor na vprašanje, koliko bomo (prek višjih položnic, davkov ali pa z lastnimi investicijami) za razogljičenje prispevali državljani, pa bo pomembno tudi, koliko evropskih sredstev za ta namen nam bo uspelo počrpati. Na ministrstvu pravijo, da bo treba “v čim večji možni meri koristiti razpoložljiva namenska sredstva EU, predvsem evropska kohezijska sredstva vključno s sredstvi Sklada za pravičen prehod, sredstva za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, in sredstva drugih programov”.
Državna sekretarka Tina Seršen je pred meseci dejala, da na državljane ne bo preneseno celotno breme zelenega prehoda. Omenila je 1,5 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev, ki jih je Slovenija dobila za zeleni prehod, 324 milijonov evrov sredstev iz sklada za modernizacijo energetskega sistema za prenovo omrežja ter kopico drugih, manjših virov. Dejala je, da imamo že danes na voljo več milijard evrov za naložbe. Državni sekretar Uroš Vajgl pa je dodal, da za vlaganja v obnovljive vire obstaja tudi zasebni interes. “Investitorji so, samo treba jim je omogočiti vlaganja.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje