Ministrstvo po ogorčenju Sodnega sveta: Sveženj prestal obsežna strokovna usklajevanja

Odbor DZ za pravosodje je minuli teden na seji obravnaval predloge sodniških zakonov, tudi med sejo pa je bilo k njim vloženih več dopolnil. Člani Sodnega sveta so na novinarski konferenci v torek opozorili, da sprejeta dopolnila k predlogu novele zakona o Sodnem svetu in predlogu zakona o sodnikih pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v delovanje Sodnega sveta, ki je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu.

Če bodo dopolnila ostala v besedilih tudi po sprejetju zakonov v DZ, mu kot edina možnost ostane izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem, so poudarili.

Predlogi "pripravljeni na podlagi obsežnih strokovnih usklajevanj s sodstvom in Sodnim svetom"

Na ministrstvu za pravosodje pa so za STA zatrdili, da so bili predlogi novih zakonov o sodiščih in o sodnikih ter novele zakona o Sodnem svetu, ki jih je vlada potrdila 15. maja, pripravljeni na podlagi obsežnih strokovnih usklajevanj s sodstvom in Sodnim svetom. Po njihovih besedah je bil cilj ministrstva, da so rešitve usklajene v največji možni meri in da se pri tem dosledno upoštevajo cilji predlaganih besedil.

Pri predlogu zakona o sodiščih je temeljni cilj zagotoviti, da bo ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zagotovljena v približno enakem času na območju celotne države ne glede na to, katero sodišče je stvarno ali krajevno pristojno.

Predlog novele zakona o Sodnem svetu medtem naslavlja predvsem odpravo ugotovljene ustavne neskladnosti v disciplinskih postopkih. Hkrati krepi preglednost delovanja Sodnega sveta in varuje načelo videza nepristranskosti tako z vidika članov Sodnega sveta kot kandidatov v izbirnih postopkih za prosta sodniška mesta, v postopkih imenovanja predsednikov in podpredsednikov sodišč in pri odločanju o pravicah in pravnih koristih sodnikov, torej pri odločanju o napredovanju. Določene rešitve so sistemsko povezane z ostalima dvema zakonoma, zato jih je bilo treba tudi vsebinsko uskladiti, so pojasnili.

Spomnili so, da se predlogi obravnavajo po rednem zakonodajnem postopku, ki vključuje tri obravnave. V prvi se poslanci seznanijo s predlogom, v drugi potekata razprava in odločanje o posameznih členih ter dopolnilih, tretja pa je namenjena glasovanju o predlogu zakona v celoti.

Sodni svet je po njihovih besedah samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva. Če meni, da zakon posega v ustavni položaj ali ustavne pravice sodstva, pa lahko sam vloži zahtevo za presojo ustavnosti.