Ministrstvo zavrnilo pomisleke operaterjev o predlogu medijskega zakona

Ministrstvo za kulturo je zavrnilo navedbe operaterjev v zvezi z več določili predloga zakona o medijih.
Sekcija operaterjev elektronskih komunikacij na Gospodarski zbornici Slovenije je v sredo v sporočilu za javnost opozorila, da bodo morali operaterji skladno s predlogom omogočiti brezplačen prenos radijskih oziroma televizijskih programov s statusom posebnega pomena, torej vseh programov Radiotelevizije Slovenija in nekaterih drugih programov.

Poleg tega so zatrdili, da bi morali operaterji za izbrane programe plačevati nadomestilo za avtorske in sorodne pravice, ki bi ga določila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). To ne drži, je za medije opozorilo ministrstvo za kulturo.

Kot so pojasnili, predlog zakona o medijih jasno določa, da obveznost neodplačnega prenosa operaterjev pomeni prepoved plačil tehničnih stroškov prenosa programa, ki ne vpliva na morebitne obveznosti operaterjev in izdajateljev o varstvu avtorskih in sorodnih pravic. "To pomeni, da v predlogu zakona ni nobene pravne podlage za to, da bi morali operaterji programom plačevati nadomestilo za avtorske in sorodne pravice," so navedli.

Z obveznostjo neodplačnega prenosa programov v slovenski pravni red prenašajo evropsko direktivo. Dodali so, da je bila obveznost neodplačnega prenosa programov Radiotelevizija Slovenija in programov posebnega pomena določena že z zakonom o medijih leta 2001.
Ministrstvo je tudi opozorilo na napačno trditev združenja o tem, da bi Akos "samovoljno odločal", kateri televizijski kanali so v interesu javnosti in jim podeljeval status posebnega pomena. Akos namreč podeli status na podlagi vloge izdajatelja in presoje izpolnjevanja zakonskih pogojev na podlagi opravljene strokovne analize programa. Predlog namreč navaja jasne in natančne pogoje, ki jih morajo mediji izpolnjevati za pridobitev statusa posebnega pomena.

Ministrstvo je še navedlo, da Akos tudi o medijski koncentraciji ne bo odločal "na podlagi nejasnih in subjektivnih kriterijev", kot so zatrdili v združenju. Predlog namreč v celoti sledi ureditvi evropskega akta o svobodi medijev, menijo. Prav tako so se na ministrstvu odzvali na očitek združenja, da "predlog zakona brez utemeljitve kritično posega v omejevanje oglaševalske dejavnosti" in "brez utemeljenega razloga uvaja nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti". Pojasnili so, da takšna omejitev že velja.

Nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti pa nikakor ne prepoveduje ali kakorkoli onemogoča, da izdajatelji v lastnem mediju objavljajo oglase oziroma tržijo svoj programski prostor in čas. Z medijsko dejavnostjo nezdružljiva oglaševalska dejavnost zajema namreč zgolj tisti nabor oglaševalskih dejavnosti in storitev prek posrednikov ali tretjih oseb.

Združenje je še zatrdilo, da predlog zakona nesorazmerno širi obveznost izdajateljev s tem, ko jim nalaga javno objavo podatkov o oglaševanju podjetij v državni lasti, ne glede na njihovo tržno delovanje.

Toda na ministrstvu so pojasnili, da to ne drži, saj se obveznost navezuje na ureditev iz evropskega akta o svobodi medijev, ki določa, da morajo izdajatelji medijev omogočiti neposreden dostop do najnovejših informacij tudi o skupnem letnem znesku javnih sredstev za državno oglaševanje, ki jim je bil dodeljen, in skupnem letnem znesku prihodkov iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.

Dodali so, da omenjena ureditev določa, da morajo javni subjekti, kar vključuje tudi podjetja v državni lasti, ne glede na njihovo tržno delovanje, vsako leto objaviti informacije o svojih javnih izdatkih za državno oglaševanje. To med drugim vključuje tudi skupne porabljene zneske in porabljene letne zneske na posameznega ponudnika medijskih storitev ali ponudnika spletne platforme.