Poslanci kljub kritikam prižgali prvo zeleno luč za novi medijski zakon

Slovenija 04. Feb 202512:03 19 komentarjev
Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo)

Poslanci so po opravljeni splošni razpravi s 46 glasovi za in 28 proti sklenili, da je novi zakon o medijih primeren za nadaljnjo obravnavo. Čeprav je bil zakon po potrditvi na dopisni seji vlade na zadnji dan lanskega leta deležen številnih kritik, ga podpirajo v vseh treh vladnih strankah. Usoda zakona bo sicer odvisna zlasti od Gibanja Svoboda, ki bo v drugi obravnavi na pristojnem odboru predlagalo več amandmajev. V opozicijskih SDS in NSi novemu zakonu nasprotujejo, ker bo po njihovem mnenju dodatno "zategnil" medijsko svobodo in kaznoval medije, ki so kritični do aktualne oblasti. Kritična je bila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je dejala, da jo zakon "spominja na medijsko regulacijo, ki jo poznajo v Vučićevi Srbiji".

Poslanci so po splošni razpravi sklenili, da je novi zakon o medijih primeren za nadaljnjo obravnavo. Za je glasovalo 46 poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Proti je bilo 28 poslancev SDS in NSi, nepovezana poslanca Anže Logar in Eva Irgl ter poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath. Poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je bila kritična do novega medijskega zakona, sta se vzdržala.

Splošno razpravo oziroma prvo branje novega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo in ki ga je vlada na dopisni seji potrdila na zadnji dan lanskega leta, je zahtevala poslanska skupina SDS. Po besedah kulturne ministrice Aste Vrečko iz vrst Levice bo novi zakon omogočil in spodbujal razvoj medijev, hkrati pa postavil tudi jasna pravila za njihovo delovanje: “Gre za prvo prenovo zakonodaje, ki po 20 letih celovito ureja medijski prostor in se ustrezno odziva na izzive današnjega časa.”

Med novostmi, ki jih prinaša novi zakon, je ministrica izpostavila večjo preglednost lastništva in financiranja medijev, nov razvid medijev, ki bo vseboval podatke o lastništvu in financiranju medijev, ter nov postopek presoje medijske koncentracije, za katerega ne bo več pristojno ministrstvo za kulturo, ampak agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

“Dobivamo enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi”

Zakon po navedbah ministrice predvideva tudi nove finančne spodbude za spodbujanje medijske pluralnosti, za lažji digitalni prehod tiskanih medijev ter krepitev digitalnih medijev. “Prihodki medijskih hiš so se zaradi spremenjenih navad uporabnikov močno zmanjšali. Mediji še komaj zmorejo producirati kakovostne vsebine, kaj šele, da bi lahko vlagali v razvoj novih storitev in izobraževanje novinarjev,” je poudarila Vrečko.

Ob tem je zavrnila očitke, da novi zakon spletne vplivneže opredeljuje kot medije. “Novi zakon prvič jasno ločuje medije in vplivneže. Za slednje se določa zgolj upoštevanje osnovnih komunikacijskih standardov, kot so jasno označevanje oglasov, zaščita otrok ter prepoved spodbujanja nestrpnosti in terorizma,” je dejala ministrica in dodala, da zakon uvaja tudi obvezno označevanje medijskih vsebin, ki so ustvarjene z generativno umetno inteligenco.

Čeprav je zakon v javnosti naletel na mešane odzive in kritike, vse tri vladne stranke ocenjujejo, da je primeren za nadaljnjo obravnavo in da ga je z amandmaji možno popraviti do te mere, da bo naslovil vse glavne pomisleke. “Socialni demokrati bomo delovali konstruktivno in predlagali dopolnitve, kjer bomo ocenili, da zakon potrebuje dodatne izboljšave,” je dejal poslanec SD Jonas Žnidaršič.

Poslanska skupina Gibanja Svoboda (Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo)

Da dobivamo enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi, je poudarila tudi poslanka Levice Tatjana Greif. Usoda zakona bo sicer v največji meri odvisna od največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda, ki bo v drugi obravnavi na pristojnem parlamentarnem odboru za kulturo predlagala več amandmajev. Njihova poslanka in predsednica odbora za kulturo Sara Žibrat je dejala, da imajo določene pomisleke glede novega postopka presoje medijske koncentracije ter da jih skrbi prenos večjih pooblastil na Akos, vendar pa kljub temu ocenjujejo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.

“Novi zakon bo samo še dodatno zategnil medijsko svobodo”

V opoziciji novemu zakonu nasprotujejo. “V Sloveniji smo po besedah kulturne ministrice in predsednika vlade depolitizirali javno RTV. V NSi pa si upamo trditi, da je depolitizacija pomenila popolno oblast, zato so odstopi generalnega direktorja in članov programskega sveta več kot zgovorni in jih razumemo kot upor enoumju,” je dejala poslanka NSi Iva Dimic.

Kot je navedla, se v Novi Sloveniji sprašujejo, ali bo politično neodvisnost medijev krepilo še več prerazporejanja državnega denarja: “Vsakokratna vlada bo lahko z uredbo določila osnovna in prednostna merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo ministrstvo razdelilo na predlog strokovne komisije. Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev?”

Ob tem je ocenila, da bo zakon samo še dodatno “zategnil” medijsko svobodo v Sloveniji. “Imeli boste nadzor nad vsem, javnimi mediji v 97 odstotkih in policijo ter samo še za peščico dostopno javno zdravstvo,” je poudarila Dimic in dodala, da nasprotujejo načinu, s katerim Levica poskuša doseči popolni nadzor nad mediji.

Iva Dimic
Poslanka NSi Iva Dimic (Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO)

Poslanec SDS Andrej Hoivik pa je med tremi ključnimi nevarnostmi, ki jih prinaša novi zakon, izpostavil ideološko določanje neprimernih vsebin v določenih medijih, ki jih bodo “odstranjevali pod grožnjo finančnih kazni”, pristransko določanje dodatne državne pomoči “prijateljskim medijem” ter finančno izčrpavanje tistih medijev, ki vsaj minimalno kritično poročajo o aktualni oblasti. “Glasovali bomo proti nadaljnji obravnavi tega medijskega pamfleta, pardon, zakona,” je dejal Hoivik.

“Če bo takšen zakon sprejet, že danes napovedujem ustavno presojo”

Nepovezana poslanka Eva Irgl je v razpravi opozorila, da je novi zakon lahko sporen tudi z ustavnega vidika teženj posega v svobodo govora in avtonomno gospodarsko pobudo. “Če bo takšen zakon sprejet, že danes napovedujem, da bo najverjetneje šel v ustavno presojo,” je dejala Irgl. Kot je poudarila, je zdaj na strani ministrstva za kulturo, da preveri, kaj je mogoče narediti znotraj zakona, da ne bi šli po poti ustavne presoje.

Eva Irgl (Foto: Žiga Živulović Jr./F. A. BOBO)

“Mislim, da je ta zakon v tem trenutku slab, in da je prav, da govorimo o njem. Je pa treba bistveno več poudarka dati na transparentnost delovanja medijskih hiš, na odprtost medijskega prostora, na profesionalnost ter na širok spekter različnih mnenj in pluralizacijo medijev,” je dodala Irgl.

“Akos in ministrstvo v primeru Odlazka nista opravila svojega dela”

Poslanci največje opozicijske stranke so v razpravi opozarjali, da so do zakona kritični tudi profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević in Dejan Verčič ter nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca. “Pravite, da je obstoječi zakon o medijih zastarel in pomanjkljiv, ne poveste pa, katere slabe prakse so se izkazale v preteklih letih, kaj smo v zvezi s tem naredili in kaj bomo naredili z novim zakonom,” je poudarila poslanka SDS Alenka Jeraj.

Po njenih besedah je svetovalec ministrice Vrečko Lenart Kučić v preteklih letih kot novinar veliko pisal o medijskem imperiju Martina Odlazka, do katerega ne bi smelo priti že po sedanjem zakonu o medijih. “Še več, ministrstvo zelo izdatno financira medije gospoda Odlazka, pri tem pa ne preveri, ali imajo ti mediji še vedno status posebnega pomena ali teh kriterijev več ne izpolnjujejo. Preden daje denar, bi ministrstvo to moralo preveriti, vendar pa se to ne zgodi,” je dejala Jeraj.

Kot je spomnila, so o Odlazkovi medijski hobotnici večkrat govorili tudi na sejah odbora za kulturo. “Tam so bili tudi predstavniki Akosa, ki so se ves čas samo izgovarjali, česa vsega niso mogli narediti v primeru medijskega imperija gospoda Odlazka in njegove družine,” je poudarila Jeraj. To, da ima Odlazek danes v lasti več kot 60 medijev, je po njeni oceni tudi posledica tega, da vsi regulatorji na čelu z Akosom in inšpektoratom na ministrstvu za kulturo niso opravili svojega dela.

Poslanka SDS Alenka Jeraj (Foto: Borut Živulović/Bobo)

Poslanka Svobode Sara Žibrat je dejala, da medijskih koncentracij žal ni mogoče presojati retroaktivno. “Izpostavili ste primer gospoda Odlazka. Strinjam se, da je to zagotovo problem in da si moramo prizadevati, da bo nov postopek čim bolj jasen in transparenten. Ne smemo pa si zatiskati oči, da očitno tudi obstoječa zakonodaja ni najbolj optimalna, kar se tiče presoj,” je poudarila Žibrat.

“Ta zakon spominja na medijsko regulacijo, ki jo poznajo v Vučićevi Srbiji”

Nepovezana poslanka in bivša novinarka Televizije Slovenije Mojca Šetinc Pašek pa je dejala, da bi bilo treba zakon dobro amandmirati ali pa ga umakniti iz procedure. Vladi je med drugim očitala, da na medije ne gleda kot na avtonomne partnerje v družbenih procesih, ampak kot na “potencialno nevarnost, ki jo je z neštetimi zapovedmi in prepovedmi treba uskladiti z njenimi predvolilnimi ambicijami”.

“Ne morem se znebiti vtisa, da ta zakon spominja na medijsko regulacijo, ki jo poznajo v Vučićevi Srbiji,” je dejala Šetinc Pašek. Zakon se po njenih besedah ne dotika sodobnih medijskih praks komuniciranja na družbenih omrežjih, razen pri definiciji spletnega vplivneža. Prav tako ne preprečuje oblikovanja medijskih konglomeratov po zgledu mreže Odlazkovih medijev, ki po oceni poslanke “zvesto služi potrebam vladajočih tudi tako, da se koga od njih tam zaposli”.

Mojca Šetinc Pašek (Foto: Igor Kupljenik/BOBO)

Kot je znano, je po umiku iz politike službo v enem od Odlazkovih podjetij dobila nekdanja generalna sekretarka Golobove stranke Vesna Vuković. “Odločitev, da bo o medijskem lastništvu odločal izključno Akos, se pripisuje sledenju smernicam EU, češ da morajo države presojo medijske pluralnosti prepustiti neodvisnim organom. Ampak Akos ni neodvisen organ, ker ga v celoti imenuje vlada,” je še poudarila Šetinc Pašek.

Opozorila pa je tudi na nevarnost, da bo medijski inšpektor arbitrarno odločal, kaj je sovražni govor in kaznoval posamezne medije z globami. “Predvsem tisti, ki danes govorite, da se borite proti cenzuri, boste znali te določbe novega zakona najbolje uporabljati,” je poslancem opozicije dejala nepovezana poslanka.

“Opozicijo vedno motijo zakoni, ki uvajajo transparentno delovanje države”

Ministrica Vrečko je na drugi strani izpostavila, da novi zakon opozicijo moti zlasti zaradi razkritja dejanskih lastnikov medijev in prejemnikov državnega denarja. “Opozicijo vedno motijo zakoni, ki uvajajo transparentno delovanje države,” je poudarila kulturna ministrica. Ob tem je dejala, da so inšpektorati samostojni organi znotraj ministrstev ter da nihče ne more ukazovati inšpektorjem, koga naj kaznujejo in koga ne.

Asta Vrečko
Ministrica za kulturo Asta Vrečko (Foto: Borut Živulović/BOBO)

“Govorimo o sovražnem govoru v medijih. Ne govorimo o zasebni komunikaciji, fizičnih osebah ter o kršitvah javnega reda in miru. Govorimo pa o kršitvah človekovih pravic, in na to se v resnici nanaša 53. člen zakona o medijih,” je povedala Vrečko. Opozicijo je ob tem pozvala, naj preneha zavajati javnost in strašiti ljudi s cenzuro.

Ko gre za očitke o financiranju “prijateljskih medijev” prek razpisov, pa je ministrica poudarila, da koalicijske stranke na čelu z Levico v lasti nimajo nobenih medijev. “Založba Nova obzorja je v 30-odstotnem lastništvu stranke SDS. To ni prepovedano, ne očitajte pa drugim strankam, da imajo v lasti medije, če jih nimajo,” je še dodala ministrica za kulturo.

DNS: V zakon o medijih nujno dodati višino letne pomoči novinarstvu

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je ob današnji prvi obravnavi predloga zakona o medijih v državnem zboru opozorilo, da je v zakon nujno dodati višino letne pomoči novinarstvu. Besedilo predloga zakona, ki ga je vlada poslala v parlament, se namreč bistveno razlikuje od prejšnjih verzij, zato znova opozarjajo na člene zakona, ki jih je po njihovem mnenju treba še popraviti.

V društvu sicer ocenjujejo, da je zakon navkljub njegovim pomanjkljivostim nujen. “Popolna zavrnitev bi slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječ zakon o medijih.” Ob tem pa dodajajo, da je nekatere člene zakona treba še popraviti oziroma jih dopolniti. “Ne glede na to, da je ministrstvo upoštevalo nekatere naše predloge, bolje razdelalo sheme državne pomoči in definiralo, da bo pomoč namenjena tiskanim in digitalnim medijem, kar je napredek od predloga izpred enega leta, pa rešitve kljub temu niso izpolnile naših pričakovanj,” so še izpostavili.

Na predlog novega zakona o medijih, ki je danes prestal prvo obravnavo v DZ, so se odzvali tudi v Slovenski oglaševalski zbornici. Opozarjajo, da se s predlogom odpirajo vrata političnemu vpliva na medije, med problematičnimi elementi izpostavljajo tudi slabo definirano nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti. (STA)

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje