Bodo morali protivladni protestniki plačati stroške policijskega varovanja?

Slovenija 04. Dec. 202107:08 > 11:22
Delite:
Aleš Hojs
Foto: BOBO

MNZ namerava od domnevnih organizatorjev protestov izterjati stroške, ki naj bi jih z varovanjem shodov imela policija. Po naših informacijah naj bi največ tožb grozilo najbolj prepoznavnemu petkovemu protestniku Jaši Jenullu. Pravna mreža za varstvo demokracije v ravnanju MNZ prepoznava zastraševanje protestnikov.

Notranjemu ministru Alešu Hojsu očitno ne zadošča več, da policisti udeležencem protestov pišejo globe, temveč se je odločil za nov poskus preprečevanja protivladnih protestov. Tako je policija – očitno po Hojsovem naročilu – določila, kdo so bili dosedanji organizatorji protestov, na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pa mrzlično pišejo zahteve državnemu odvetništvu, naj zoper njih vloži tožbene zahtevke za povračilo stroškov policijskega varovanja protestov.

Na MNZ smo naslovili vrsto vprašanj: od tega, koliko zahtev za vložitev tožb so že posredovali državnemu odvetništvu in na katere domnevne organizatorje shodov se nanašajo, do tega, koliko denarja želijo od njih izterjati. Odgovorov nanje nismo prejeli. Zapisali so le, da “med MNZ, policijo in državnim odvetništvom potekajo vsebinska usklajevanja glede vložitve tožbenih zahtevkov zoper organizatorje neprijavljenih javnih shodov za povračilo povzročene škode policiji”.

Po naših informacijah pa so na MNZ spisali že več deset zahtev – nekateri naši viri jih omenjajo 30, drugi ocenjujejo, da je številka še višja. Na seznamu MNZ naj bi bili tako nekateri petkovi kolesarji kot zanikovalci koronavirusa s sredinih ljubljanskih protestov, menda pa tudi osebe, v katerih je policija prepoznala organizatorje shodov drugod po državi. Še zlasti naj bi bil na udaru eden najbolj prepoznavnih petkovih protestnikov Jaša Jenull, ki naj bi mu prisodili vlogo organizatorja na večjem številu protestov in torej nameravajo od njega izterjati tudi večje število plačil.

Jaša Jenull
Foto : Srdjan Živulović/BOBO

Po načrtih MNZ naj bi tožbeni zahtevek doletel tudi Tjašo Prošek, ki je bila lani spomladi med bolj izpostavljenimi petkovimi protestniki. Med zanikovalci koronavirusa naj bi policija kot organizatorje protestov prepoznala Ladislava Troho pa Esmeraldo Vidmar  … Menda zaradi shoda v Mariboru naj bi tožba za povračilo škode policistom grozila tudi nekdanjemu šefu mariborskih Viol Romanu Križnjaku.

Težave državnega odvetništva

A ima državno odvetništvo s pisanjem tožb zoper domnevne organizatorje protestov kar nekaj težav. Nekatere od njih je na skupni seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve in za pravosodje na začetku oktobra navedel generalni državni odvetnik Jurij Groznik. Izpostavil je odsotnost konkretnih dokazov, ki bi jih potrebovali za uresničitev zahteve MNZ: od tega, kdo je posamezni shod organiziral, do izračunov, kakšno škodo je utrpela policija. “Potrebujemo trdne dokaze glede vseh postavk odškodninske odgovornosti,” je poudaril Groznik. Dodal je še, da sodne prakse z izterjavo stroškov policijskega varovanja shodov še ni in da torej odločitve sodišč ni mogoče predvideti.

Čeprav je Groznik na seji izkazal veliko mero posluha za zahteve MNZ, je Hojs njegove pravne dvome in zahteve po izračunih označil za škandalozne. Generalni direktor policije Anton Olaj je k temu dodal, da je bilo preračunavanja stroškov dovolj in da bi “res želel, da ti, ki so to škodo povzročili in jo povzročali, dobijo jasno sporočilo, da je zoper njih vložena tožba, da bodo to morali plačati”. Navedel je tudi, da je “za potrebe civilnopravnih odškodninskih postopkov policija predložila dokazila o stroških v višini 972.166 evrov”.

Aleš Hojs
Foto : BOBO

A je iz odgovora državnega odvetništva na naša vprašanja, ali so že vložili kakšno tožbo zoper domnevne organizatorje protestov za povračilo stroškov policijskega varovanja shodov, mogoče sklepati, da tega (še) niso storili. “Državno odvetništvo s pristojnimi organi temeljito proučuje pravne podlage in dejanska stanja, povezana z neprijavljenimi protesti. Po dokončni uskladitvi pravnih in dejanskih vprašanj bodo izvedene nadaljnje aktivnosti,” so navedli.

Pravna mreža za varstvo demokracije: Shodi nimajo organizatorja

V Pravni mreži za varstvo demokracije pa poudarjajo, da v njim znanih primerih protivladnih protestov ne gre za organizirane javne shode. “Zbiranj ljudi nihče ne načrtuje in shodi nimajo organizatorja,” so navedli. In dodali, da se nobena oseba ne razglaša javno kot organizator ali kot tak nastopa pred državnim organom. Nasprotno: nekateri bolj izpostavljeni protestniki javno povedo, da niso organizatorji, ampak le pobudniki. “Državni organi ne morejo kot organizatorja šteti nekoga, ki le daje napotke ljudem, skrbi za program na shodu in ljudi nagovarja k udeležbi. To so lahko le pobudniki shoda – ne pa organizatorji,” so izpostavili v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Pri tem so posebej poudarili, da zakon o javnih zbiranjih ne postavlja ovir za neorganizirane javne shode in da ustava varuje mirne shode, ne pa tudi nasilništva. “Protivladni protesti so doslej po pravilu potekali mirno.”

Kot so navedli, je policija dolžna tudi na neorganiziranih shodih skrbeti za javni red in zagotavljati varnost ljudi. Četudi bi bili shodi organizirani, pa zakon izrecno govori, da je treba povrniti stroške le, ko policija posreduje na prireditvi, ne pa na shodih.

“S tem, ko oblast grozi protestnikom z visokimi kaznimi, posega v človekovo pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja, saj imajo grožnje zastraševalni učinek. Sankcioniranje dejanj, ki so v skladu s svobodo izražanja, pri čemer niso ogrožene človekove pravice drugih oseb, ne sodi v pravno državo in predstavlja hudo kršitev z ustavo zajamčenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin,” so še poudarili v Pravni mreži za varstvo demokracije.