Menu ItemVolitve bodo tudi uradno v nedeljo, 24. aprila. Kaj lahko pričakujemo v predvolilnem obdobju? Kakšni so izhodiščni položaji strank in kaj bo odločilo tokratne volitve, za katere vsi akterji pravijo, da bodo prelomne? Ključna vprašanja smo v oddaji N1 STUDIO odprli z nekdanjim predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem in Andražem Zorkom iz Valicona.
Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal odlok o razpisu parlamentarnih volitev, ki bodo zdaj tudi uradno v nedeljo, 24. aprila. Čez pet dni tako začnejo teči roki za volilna opravila, predvolilno obdobje pa je s tem tudi uradno odprto. Aktivnosti strank so sicer že povsem predvolilne: obiski po Sloveniji, okrogle mize, pogovorni večeri, vlaganje poslanskih zakonov v državnem zboru.
“Stranke so v predvolilnem obdobju v zelo različnih položajih,” je komentiral nekdanji predsednik državnega zbora Pavle Gantar. Nekatere so etablirane in na vladi, druge že dolgo v parlamentu, tretje pa komajda ustanavljajo svoje stranke.
“Zato je aktivnost teh strank različna. Vladne stranke poudarjajo predvsem svojo vlogo in uspehe v vladanju. Stranke v opoziciji gradijo na kritiki vlade in nekaterih novih predlogih, od novih strank pa pričakujemo, da bodo na neki način prebile to nekoliko dolgočasno vsakdanjost sedanjega političnega prostora in pričakujemo, kaj bodo prinesle novega v ta zelo razburkan političen prostor,” je komentiral Gantar.
“Zanima me, ali bo v ospredju preteklost ali prihodnost, to se mi zdi ključno vprašanje za to volilno kampanjo,” je na vprašanje, ali bodo v ospredju vsebine ali medsebojno napadanje, odgovoril Andraž Zorko iz Valicona. “Ne govorim o daljni preteklosti, ampak o zadnjem letu, letu in pol. Ali bodo prevladale teme, ki bodo analizirale epidemični čas ali morda vseeno pogled v prihodnost,” meni Zorko.
Predvolilne meritve kažejo, da največji vladni stranki SDS nihče ni mogel blizu, dokler se ni pojavil Robert Golob. “Meritev ne rad na glas ponavljam, ker s tem na neki način pljuvam v lastno skledo, ker prihajam iz te industrije. Merjenje volilnih preferenc pred volitvami pride res do izraza šele zadnji mesec,” je poudaril Zorko. “Februarja 2018 je takrat nova stranka Marjana Šarca v anketah kotirala nekje na 26 odstotkih in prevzela vodstvo. Štiri mesece kasneje je imela za polovico nižjo izraženo podporo na volitvah. In tu smo danes, na tej točki. Danes presojati o tem, kakšna bo dejanska podpora, je mnogo prezgodaj. To, kar danes vidimo v anketah, niso volivci, ampak so podporniki oziroma v primeru novih strank navdušenci. To se lahko v naslednjih mesecih krepko spremeni,” je opisal.
Meni, da je izhodišče SDS med vsemi strankami najbolj stabilno, ker ima stranka najbolj stabilno in največjo volilno bazo. “Da ta baza ni nedotakljiva, pa smo videli že leta 2014 in ne nazadnje so neki znaki tudi, da prihaja do razhajanj še bolj skrajno desno od te pozicije, ki jo danes zasedajo,” je poudaril Zorko. “Pozicija pa je dobra še posebej zato, ker so vladna stranka, ki brez zavor uporablja vse komunikacijske kanale, ki so jim na voljo. Temu bi rekel ne uporaba, ampak kar zloraba, na primer Twitter račun vlade Republike Slovenije, ki je v bistvu sprivatiziran za to stranko,” je dejal Zorko.
Gantar meni, da je SDS danes precej drugačna stranka, kot je bila pred desetimi, dvanajstimi ali trinajstimi leti. “Je bistveno bolj radikalno desna, postala je populistična in suverenistična stranka,” je opisal. “Stranka se je zelo premaknila na desno,” je dodal, je pa bila strategija predsednika stranke SDS po njegovih besedah od vedno takšna, da je pred volitvami skušal biti bolj vključevalen. “Profil SDS je danes zelo jasen. Določeno populacijo pritegne, hkrati pa vzbuja tudi velik odpor,” je dodal.
In res je stranka SDS tudi po anketah tista stranka, ki beleži največ odboja, kar pomeni, da je največ tistih, ki navedejo, da te stranke zagotovo ne bi volili. Zorko sicer meni, da ankete podcenjujejo stranke v zavezništvu Povežimo Slovenijo in stranko Aleksandre Pivec Naša dežela, ki da jih bodo volili ljudje, ki bi raje volili stranko, ki je bolj desno kot levo, pa jim je stranka SDS preveč radikalna.
Največ potenciala Zorko vidi med volilci na vzhodu Slovenije in meni, da bi obema strankama lahko uspel preboj v državni zbor. “Spomnil bi na obdobje, ko je Pivec postala predsednica Desus in se je takoj pojavila na lestvici priljubljenosti na tretjem mestu. Očitno ima neke lastnosti, ki so volilcem všeč,” je dejal Zorko.
Povežimo Slovenijo po drugi strani združuje različne (tudi nekdanje) lokalno znane in uveljavljene obraze. “Ključna razlika med desnim in levim polom ta moment je, da so stranke na desni, ko naredimo analizo vrednot njihovih podpornikov, bistveno bolj vsaka pri sebi. Odločanje volilca, ki se odloča desno od sredine, je precej bolj enostavno,” meni Zorko. “Medtem ko je levo od sredine bistveno več prikrivanj, zajedanja enega v drugega,” dodaja.
Gantar je do zavezništva Povežimo Slovenijo bolj skeptičen. “V politiki se zna zgoditi, da ena plus ena ni dve,” opiše nekdanji predsednik državnega zbora, ki meni, da bo zavezništvo morda izgubilo kakšnega volilca, ki mu ne bo všeč en politik izmed množice, ki to zavezništvo sestavljajo. “Osebe, ki brez dvoma v določenih okoljih pripeljejo, lahko več ljudi tudi odvrnejo,” meni Gantar, ki pa dodaja, da bomo pravi vpogled dobili šele čez nekaj časa.
Ponovno bodo pomembni tudi mladi
“Verjetno pa bo dobila tista stran, ki bo uspela angažirati – ne prerazporediti volilce, ampak dobiti nove volilce,” dodaja Gantar, ki meni, da bo volilna udeležba na teh volitvah morda še bolj pomembna, kot je bila doslej. “Na zadnjih volitvah je bila v resnici precej nizka,” je dodal. “Mislim, da bo tokrat višja in da bodo dobile tiste stranke oziroma povezave strank, ki bodo uspele odkriti nove bazene, v katerih so novi volilci,” ponavlja Gantar.
“To niso nevolilci, ampak so abstinenti. Tisti, ki so 2018 ostali doma, ker niso imeli prave izbire. In ti abstinenti obstajajo tako na levi kot na desni strani,” se strinja Zorko, ki pa meni, da jih je morda na levi nekoliko več. “Še en pomemben segment pa so najmlajši volilci, ki smo jih prvič srečali na referendumu in za razliko od predhodne generacije participirajo,” dodaja Zorko. Meni, da so bolj kot zaradi številčnosti pomembni zaradi vpliva, ki ga imajo na starejše generacije. “Bodo zelo pomemben element, ker bodo prepričevali svoje starše in stare starše, kako naj volijo, in na referendumu smo videli, da jih poslušajo,” je pojasnil Zorko.
Tudi Gantarju se zdi ta vidik zelo pomemben. “Že samo dejstvo, da vedo, kje je volišče, je samo po sebi pomembno,” se strinja. Meni, da bo stranka, ki ji bo uspelo ujeti senzibilnost, ki jo je ujel lanskoletni referendum, dobila velik odstotek glasov na volitvah.
Gantar: NSi nima poguma kritizirati SDS, zato kritizira Levico
Zorko je opozoril tudi, da so ankete v preteklosti pogosto podcenjevale tudi stranko NSi. “Celo na vzporednih volitvah, ki so najbolj natančen kazalnik rezultata,” pravi Zorko.
Se bo NSi obrestovalo srdito ukvarjanje z Levico? Gantar meni, da je to neke vrste fenomen. “V tem volilnem sistemu je že dolgo jasno, da so v največjem rivalstvu stranke, ki si v veliki meri delijo vrednote in politično usmeritev. Zato je nenavadno, da se je NSi tako lotila Levice, kajti zaman bi pričakovali, da bi s tem pridobila njihove volilce, da bi volili zanje. Tega ni za pričakovati,” je pojasnil nekdanji predsednik državnega zbora Gantar. “Kritika Levice s strani NSi je predvsem rezultat tega, da se ne marajo preveč pogumno spuščati v kritiko svojega večjega partnerja SDS,” meni Gantar. Če bi NSi želela pridobiti volilce, bi po njegovem mnenju morala kritizirati prav SDS.
Nekatere teorije so tudi, da v NSi Levico kritizirajo skupaj s stranko SDS zato, da bi Levico okrepili, da bi morda prevzela primat znotraj štirih strank KUL, kar pa bi vodilo v hiter razpad leve koalicije in vrnitev Janeza Janše na oblast. “To, kar ste opisali, se sliši kot ena zelo dobra strategija, da ne rečem zarota,” meni Zorko iz Valicona, ki dvomi, da se lahko tako razmišlja za tako daleč naprej.
“Dejstvo pa je, da desnemu polu radikalizirana polarizacija bolj ustreza, ker zmanjšuje moč tistega dela volilcev, ki pa se ga v resnici najbolj bojijo in to je levosredinski liberalni del volilcev,” meni Zorko. “Tega bazena se v resnici bojijo in zato bi verjel, da obstaja ta tendenca. To bi tudi pojasnilo, zakaj NSi tako aktivno napada Levico, kar se na prvi pogled sliši popolnoma nesmiselno,” dodaja Zorko, medtem ko se Gantar s povedanim strinja. “Paradoks je v tem, da se je prav NSi skušala pozicionirati bolj na sredino, zdaj pa je nehote ali hote prevzela funkcijo ideološkega bojevnika v procesu polarizacije. To je zelo nenavadno,” meni Gantar.
Predsednik Pahor je danes dejal, da bo mandat za sestavo vlade podelil tistemu, ki mu bo dostavil 46 poslanskih podpisov, v nasprotnem primeru pa relativnemu zmagovalcu volitev. Ob tem je opozoril, da bi bilo treba razčistiti, ali lahko kot relativnega zmagovalca šteje tudi koalicijo strank, ki bodo sicer nastopile samostojno, kar denimo velja za koalicijo KUL. “Če se spomnimo dogodkov 2018, takrat ni bilo pravzaprav nič drugače,” meni Zorko.
Gantar meni, da je to, ali poslanci podpise prinesejo ali ne, precej nerelevantno vprašanje. “Žal je funkcija predsednika republike pri nas takšna, da nima kakšne pomembne vloge, ampak bolj kot ne protokolarno. O tem se bo odločalo v parlamentu med vodji poslanskih skupin in strank. Tisti, ki ga bodo predlagali, bo verjetno imel 46 glasov, sicer ga bolj kot ne nima smisla predlagati,” je pojasnil.
Stranke KUL so danes predstavile tudi nabor rešitev za Slovenijo, medtem ko o programu Goloba, ki se je predstavil kot alternativa tudi njim, še ne vemo skoraj ničesar. “KUL je imel nekaj problemov z očitki, kaj je pravzaprav njihov program. Določenim strankam znotraj te koalicije se očita, da so programsko šibkejše od drugih. Osebno sem prepričan, da je to precej raznorodna koalicije, kjer bo ta formula, da je ena plus ena manj kot dva, še posebej prišla do izraza,” meni Zorko iz Valicona. Po njegovih opažanjih se denimo podporniki stranke LMŠ močno prekrivajo z navdušenci nad Golobovo stranko. “SAB je tudi blizu, SD nenazadnje. Ko govorimo o volilcih Levice, pa so že precej daleč,” poudarja.
“Stranke koalicija KUL bodo šle na volitve z lastnimi strankarskimi listami in predsednik vlade bo tisti, ki dobi največ,” ob tem poudarja Gantar, ki se mu zdi odločitev koalicije KUL, da ne kandidira s skupno listo, razumljiva. Gantar meni, da se bo Golob moral soočiti z vsemi vprašanji politike, ki so že dolgo znana. “Pokazati bo moral, da ima nekaj več, kar drugi nimajo, in se ga splača voliti, tudi če morda kdo ni povsem srečen, da je imel visoko plačo,” meni Gantar, ki dodaja, da je pomembna tudi presoja, da je nekdo sposoben vladati.
Zorko dodaja, da je ob všečnosti zelo pomemben tudi družbeni kontekst, v katerem se volitve zgodijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje