Na dan, ko je predsednik republike Borut Pahor podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, so voditelji štirih opozicijskih strank – Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek - predstavili nabor skupnih rešitev za boljšo Slovenijo. Izpostavili so javno zdravstvo, socialno varnost, gospodarstvo in znanost.
Volilci postajajo vedno bolj apatični. “Zavedamo se, da ljudje s politiko niso zadovoljni. Zadnji dve leti je jasno, zakaj ne,” je uvodoma rekla Bratušek. Uvedba preferenčnega glasu bi lahko veliko spremenila, saj bi volilci glas namenili osebi, ki jo želijo videti v državnem zboru.
Razlog za to, da so volilci izgubili zaupanje v politiko, je po besedah Mesca to, da so politiki obljubljali nekaj, delali pa drugo. Kot primer je izpostavil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. “Iz vidika moje generacije se mi zdi problematično, da sanje niso več dovoljene. Od 2007 smo v obdobju krize in se zgolj kobacamo iz krize v krizo,” je rekel.
“Vsi vemo, da stanje ni dobro,” je rekel Šarec in izpostavil prizadevanja za legitimnost prihodnjih volitev. V LMŠ se pridružujejo predlogu za razrešitev vseh PKP zakonov, kar je po Šarčevih navedbah predlagala tudi civilna družba. “Vladajo z odloki, pomembne zadeve se sprejemajo na dopisnih sejah. Prva naloga prihodnje vlade bo, da se razveljavijo vsi sporni zakoni,” je rekel.
Medijem je treba zagotoviti neodvisnost in avtonomijo, je poudarila Fajon. Vložiti je treba prenovljen zakon o medijih, ki so ga v SD že spisali. Prav tako je treba prenoviti zakon o RTV. “Naša demokracija je ugrabljena, naša država je ugrabljena. Prvič me je bilo kot Ljubljančanko strah iti čez mesto, ko so bile lani ulice zalite s solzivcem,” je dodala.
Vse štiri stranke zagovarjajo javno zdravstvo, ki trenutno ni v najboljšem stanju. Čakalne vrste so dolge, dostop do zdravnikov pa otežen. 130.000 ljudi je brez osebnega zdravnika. “Vsem moramo zagotoviti, da največ v 30 dneh pride do specialista. Vsak pa mora imeti dostop do osebnega zdravnika,” je rekla Fajon. Predlagajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos sredstev v javno blagajno. Stranke KUL predlagajo omejitev delovanja zdravnikov izven javnega sistema. “Veliko se pogovarjamo o plačah, manj pa o tem, kako bomo dobili osebne zdravnike in diagnoze,” je rekla. Mogoče je povečati tudi košarico pravic.
V SAB vztrajajo, da se ne izgublja denarja. Bratušek je izpostavila še dolgotrajno oskrbo, za katero vir financiranja ni urejen. Javno zdravstvo je reševalo situacijo glede koronavirusa, je rekel Mesec. “Še nobena vlada ni naredila tako odločnih korakov k privatizaciji. To je naredila z dopolnilnim zavarovanjem, ko dostopa do specialistov nismo imeli,” je rekel. Mesec meni, da bi bilo treba družinske zdravnike iskati že na gimnazijah. Izpostavil je še korupcijo v zdravstvu. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je predlagala tudi LMŠ, je spomnil Šarec. Spomnil je na težave ob minulem poskusu ukinitve tega. Izpostavil je težave čakalnih dob, težavo vidi tudi v digitalizaciji, saj zavodi med seboj niso povezani. Šele po covidnem obdobju se bo videlo druge probleme, je dodal.
Eden izmed ciljev koalicije KUL so nova najemna stanovanja. “Blaginja, ki jo ustvarja vlada, je navidezna,” je rekel Mesec. Po volitvah potrebujemo sistematičen odziv na draginjo, je rekel. Meni, da je treba to urediti na podlagi novega plačnega sistema, v katerem ne bo plač nižjih od minimalne, plače pa morajo rasti tako hitro kot inflacija. “Stanovanja so postala blago. Straha nad glavo ni več socialna pravica,” je poudaril. Postaviti je treba javno stanovanjsko politiko, financira se jih lahko iz proračuna in z izdajo obveznice, z gradnjo stanovanj pa bi znižali ceno stanovanj.
Slovenci med prve rak rane družbe postavljajo revščino, pravi Fajon. “Vztrajali bomo pri izgradnji javnih neprofitnih stanovanj,” je dodala. Cene je označila za oderuške. Potrebujemo nov nepremičninski davek, iz katerega se bo krilo javna stanovanja, je rekla. “Pripravljali smo poroštveni zakon, to je bil gasilski ukrep. Zemljišča smo prenesli iz DUTB,” je iz preteklega delovanja izpostavil Šarec. Strinjajo se s stanovanjskimi zadrugami in regulacijo najema ter odkup z najemom. “Stanovanje je osnova, ki mlademu omogoča, da se postavi na noge, se počuti varno, ustvarja in je del družbe,” je rekel. 30.000 javnih najemnih stanovanj do 2030 je optimističen cilj, meni Bratuškova. Mladi stanovanjski problem izpostavljajo kot največjega. Mladim, ki si želijo lastniško stanovanje je po njenih besedah treba omogočiti, da do njega pride. Ena izmed možnosti je poroštvena shema.
Velik izziv bo visoka inflacija
“Brez uspešnega gospodarstva ni socialne države in višjih pokojnin,” je rekla Bratušek. Gospodarska rast je dobra, brezposelnost pa nizka, a je to močno povezano z gospodarskimi spodbudami. Slovenija še nikoli ni bila tako zadolžena, samo polovica je šla za reševanje koronavirusa, druga polovica pa za predvolilne bonbončke. Fiskalna pravila se ne smejo uveljaviti čez noč. Velik izziv bo visoka inflacija. Kar se dogaja v javnem sektorju je po njenih besedah velik izziv za novo vlado.
Slovenija potrebuje bolj zeleno energijo, postati mora energetsko neodvisna država. Predlagajo vzpostavitev tretjega energetskega bloka, ki se bo ukvarjal s pridobivanjem zelene energije. Ključno je tudi oblikovanje demografskega sklada, meni Bratušek, da bi se vanj morala stekati tudi sredstva od prodaje vode in lesa. S tem bi se po njenih besedah mladim pokazalo, da bodo tudi samo iz tega sklada dobivali pokojnine.
Plačni sistem v javnem sektorju razpada, je poudarila Fajon. Gospodarstvo si želi spodbude za rast, pomagati je treba majhnim podjetnikom in izvoznikom. Preprečiti je treba prodajo slovenskih turističnih kapacitet. Visoko smo zadolženi, vrača se inflacija, je povzel Šarec. “Mi imamo najbolj rigorozno fiskalno pravilo,” je poudaril. “Vlada se gre bon-bon-bon politiko. Za vsako težavo je rešitev bon. Na desnici so se včasih norčevali iz socializma in Venezuele,” je povedal. Razloga za inflacijo sta tako podražitev energetike kot tudi podeljevanje bonbončkov. 2023 naj bi se vrnilo fiskalno pravilo. K letu 2023 se moramo pomakniti na način, da dolg ne bo spodnesel standarda ljudi.
Samostojno ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in digitalizacijo
Pogoj za vse je vlaganje v znanost, raziskave in razvoj, je poudaril Šarec. “Tega področja ne gre jemati zlahka, tako kot ga jemljemo v Sloveniji,” je dodal. Do 2026 si želijo, da bi se v znanost vložilo 1,5 odstotka BDP. Prevetriti je treba nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Znanost, visoko šolstvo in razvoj bi se morali združiti pod enim ministrstvom, sem pa bi sodila tudi digitalizacija. Priložnost vidijo tudi v obrambno-varnostnem sistemu, tudi znotraj njega je mogoče delati na znanosti. “Številni produkti, ki jih uporabljamo danes, so bili razviti v vojski,” je dejal.
Epidemija nam je razkrila ne samo, kako pomembno je javno zdravstvo, ampak tudi javno šolstvo. “Nikoli več ne smemo dovoliti, da se šole zaprejo,” je dejala Fajon. Zavzemajo se za brezplačne malice, brezplačne šolske pripomočke in brezplačni vrtec. Poudarila je tudi duševne stiske mladih. Ključno je, da znamo uporabiti znanje iz šolstva tudi v gospodarstvu, meni Bratušek. Znanje mora biti vsem dostopno pod enakimi pogoji, to pa je mogoče zgolj v javnem šolstvu, je dodala. Problem je, da je treba med ambicijami države in narejenim potegniti vezaj, pravi Mesec. Izobrazimo veliko ljudi, problem pa je, da ljudje ne dobijo zaposlitve in morajo iti v tujino, je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje