Menu Item
Predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič v današnji oddaji N1 STUDIO o obsežnem paketu 40 ukrepov na šestih področjih, s pomočjo katerih želijo pospešiti postopek digitalizacije v Sloveniji.
E-osebna izkaznica, e-gradbeno dovoljenje, telemedicina, digitalni boni za vseživljenjsko učenje in celo predstavništvo v Silicijevi dolini. To so le nekateri od 40 ukrepov za digitalizacijo, ki jih je včeraj predstavil Strateški svet za digitalizacijo. Zdaj so na vrsti pristojna ministrstva, ki morajo predlagane ukrepe pretresati in spraviti v življenje.
Predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič je v oddajo N1 STUDIO prišel s prvega sestanka s predstavniki pristojnih ministrstev. Na vprašanje, kdaj bi bili predlogi lahko pripravljeni, je odgovoril, da je za njimi zelo konstruktiven prvi koordinacijski sestanek, na katerem so konkretno spregovorili, kdaj in kako lahko uresničijo posamezne ukrepe.
Odziv predstavnikov ministrstev je bil zelo pozitiven. Po njihovem mnenju lahko velik del ukrepov izvedejo že do konca tega leta. Predstavniki pristojnih ministrstev so bili že pred včerajšnjo predstavitvijo vključeni v postopek oblikovanja ukrepov.
Ustanovitelj Celtre o povezovanju industrije in šolstva
O digitalizaciji se pogovarjamo že kar nekaj časa, a nekako smo šele med epidemijo zares doumeli, zakaj je tako pomembna. Svet se spreminja hitro in ta zaostanek bomo morali kar se da hitro nadoknaditi. S tem se strinja tudi Miha Mikek, ustanovitelj globalno uspešnega podjetja Celtra s sedežem v Bostonu, ki ponuja napredne rešitve za digitalno oglaševanje. Mikek, ki sodeluje tudi z največjimi svetovnimi oglaševalci in blagovnimi znamkami, je dejal, da mora Slovenija zgraditi okolje, v katerem bo mogoče ustanavljati superpodjetja.
“Svet se je drastično spremenil, digitalizacija je del vsake industrije, od zdravstva, transporta do proizvodnje,” je bil jasen Mikek in dodal, da brez digitalizacije ne gre več. Razvoj teh znanj pa je še posebej pomemben za državo, kot je Slovenija, ki je velika izvoznica, je še dejal.
Kot primer navaja avtomobilsko industrijo, saj je bila Slovenija v tej branži vedno močna v izdelovanju komponent in tehnologije. V času, ko se avtomobilska industrija drastično spreminja, avtomobili pa postajajo računalniki, bomo morali biti sposobni razviti takšno tehnologijo in jo znova prodati svetu, če želimo v avtomobilski industriji sodelovati tudi v prihodnje, je še dodal Mikek.
Majhni in agilni imajo prednost
Digitalizacija ni ločena industrija, ampak mora biti prisotna v vseh segmentih. V digitalni eri, v kateri živimo, tako težko najdemo kakšno gospodarsko panogo ali poklic, ki bi bil neodvisen od digitalizacije. Na vprašanje, kje smo trenutno v največjem zaostanku za ostalimi, je Andrijanič pojasnil, da je digitalizacija izjemna priložnost za majhne in agilne, a hkrati ne prizanaša tistim, ki so neodločni in počasni. “V svetu vidimo veliko majhnih držav, ki so izjemno uspešne na področju digitalizacije,” je pojasnil predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo in kot primer navedel Singapur, Izrael in Estonijo.
Majhne države imajo torej prednost, da se lahko hitreje prilagajajo in hitreje povzdignejo na vrh trenda, ki se mu reče “digitalna preobrazba”. “Danes pa smo na žalost pod evropskim povprečjem,” je povedal Andrijanič in dodal, da se glede na Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) uvrščamo šele na 16. mesto med evropskimi državami. Praktično v vseh segmentih smo pod evropskim povprečjem, in to nas bi moralo izjemno skrbeti, meni Andrijanič.
Strateški svet za digitalizacijo je bil tako ustanovljen prav zato, da bi se lahko prebili med prvih pet digitalno najbolj naprednih držav na svetu. “To seveda ne bo enostavno, veliko je odvisno tudi od implementacije in ne le od predlogov, vendar upamo na najboljše,” je bil optimističen Andrijanič.
Digitalna vključenost absolutna nacionalna prioriteta
Na podlagi indeksa DESI je v Sloveniji le 55 odstotkov prebivalcev digitalno pismenih. Na vprašanje, kako bi prebivalci znali uporabljati digitalne rešitve, ki jih je Strateški svet za digitalizacijo predstavil včeraj, je Andrijanič povedal, da je treba “digitalno vključenost nujno postaviti kot absolutno nacionalno prioriteto”. Pri tem ne cilja le na starejšo populacijo, temveč na celotno prebivalstvo, ki ne razpolaga z digitalnimi veščinami.
Med predlaganimi ukrepi so bili predstavljeni tudi predlogi s področja zdravstva. V zdravstvu bi tako recimo uvedli lažji e-dostop do osebnih zdravnikov. Uvedli bi mobilno aplikacijo, prek katere bi se lahko posameznik naročil na pregled in imel vpogled v svoje zdravstvene podatke, napotnice in preostalo z zdravstvom povezano dokumentacijo. Andrijanič je prepričan, da bi takšna aplikacija morala zaživeti do konca naslednjega leta.
Gre za prakso, ki je v določeni meri v Sloveniji že uveljavljena, vendar še ne povsod. Že zdaj imamo recimo portal za zdravstvene e-storitve, ki pa bi ga morali preliti še v obliko mobilne aplikacije. Prav tako bi morali ustrezno usposobiti tudi zdravstveno osebje. Omenjena aplikacija bi morala zaživeti do konca naslednjega leta, je prepričan Andrijanič. V tem sklopu bi bili zajeti tudi papirnati zdravstveni kartoni, napovedujejo celo digitalno javno naročanje, ki so ga v preteklosti že poskušali uvesti, vendar so bile doslej vse vlade neuspešne. “Predlagamo enotno in celovito naročanje medicinske opreme in zdravil prek obvezne uporabe elektronske dražbe,” je pojasnil Andrijanič in dodal, da bi s tem omogočili tudi transparentnost celotnega postopka.
Nekdanja članica sveta za digitalizacijo kritična do paketa ukrepov
Na predlagane ukrepe so se začeli pojavljati tudi prvi odzivi, med katerimi rdečo nit predstavlja predvsem vprašanje, ali so tovrstni ukrepi izvedljivi.
Emilija Stojmenova Duh, ki je na začetku junija izstopila kot članica sveta za digitalizacijo, je bila nad včerajšnjo predstavitvijo razočarana. Izstopila je potem, ko je analiza inštituta Bruegel pokazala, da bo Slovenija digitalizaciji namenila najmanj sredstev med vsemi državami EU, a se je izkazalo, da to ne drži, podatke pa so popravili.
“Naloga sveta naj bi bila rešitev težav v Sloveniji. Problem digitalizacije zdaj obravnavamo zelo parcialno in sektorsko, predstavljeni ukrepi pa ta trend le nadaljujejo v povsem enaki smeri,” je dejala Stojmenova Duh in dodala, da predlogi niso usklajeni z zakonskimi regulativami. “Nekateri ukrepi so prav tako zelo ozki, kar daje vtis, da se pri tem rešujejo parcialni interesi,” je v oddaji N1 STUDIO dejala Stojmenova Duh in dodala, da pri tem cilja predvsem na video identifikacije za bančne in kripto račune.
Drugi ukrepi pa so tako splošni, da so odvisni od številnih dejavnikov. Takšen ukrep je recimo poenostavitev dela na daljavo ali povečanje vpisa in kadra na IKT in podobnih interdisciplinarnih študijih. Med ukrepi so tudi takšni, ki jasno nakazujejo na nerazumevanje tega, kaj digitalizacija je, je še pojasnila Stojmenova Duh. Tu meri predvsem na obvezni predmet računalništva in informatike, saj digitalizacija zaobjema veliko več kot le poznavanje tovrstnih vsebin.
Andrijanič je v odgovoru na kritiko Emilije Stojmenove Duh dejal, da mora digitalizacija postati stvar nacionalnega interesa ter stvar političnega in širšega družbenega soglasja. “Če so predlogi dobri, morajo tako prejeti podporo z vseh strani političnega spektra,” je pojasnil Andrijanič in izrazil začudenje, da se nekdanja članica strateškega sveta s predlogi ne strinja, saj je pri pripravi prvega paketa ukrepov sodelovala pred izstopom.
Se je pa z Emilijo Stojmenovo Duh strinjal, češ da trenutna zakonodaja implementacije predlaganih ukrepov ne omogoča. “Če bi imeli popolno zakonodajo, bi živeli v popolni državi,” je dejal Andrijanič in dodal, da moramo predlagati boljše rešitve, saj smo trenutno v Sloveniji na tem področju nezadostni. Pri oblikovanju predlogov so se zgledovali po digitalno naprednih in uspešnih mednarodnih praksah, kot jih poznajo na Švedskem, v Švici, Nemčiji in Avstriji.
Za vsak segment ena aplikacija
Na področju javne uprave so v strateškem svetu predlagali sprejetje e-osebne izkaznice, ki pa ne bi povsem ukinila osebne izkaznice, kot jo poznamo danes. “V kratkem bomo dobili nove biometrične osebne izkaznice in v povezavi z njimi bi prejeli tudi posebno brezplačno mobilno aplikacijo, s pomočjo katere bi si lahko na mobilno napravo prenesli digitalno osebno identiteto,” je pojasnil Andrijanič. Na ta način bi tako lahko dostopali do vseh storitev javne uprave, pa tudi do storitev spletnih bank in ostalih ponudnikov varnih e-storitev.
“Na ta način se bo bistveno poenostavila digitalna avtentifikacija, ki danes predstavlja rak rano v tej državi,” je še dodal Andrijanič in dodal, da bi imeli za vse upravne zadeve enoten portal in enotno aplikacijo. Druge, specifične stvari pa bi terjale svojo aplikacijo, saj so po mnenju predsednika Strateškega sveta za digitalizacijo med seboj težko povezljive. “Imeli bi lahko vsaj enotno vstopno točko in enotno uporabniško izkušnjo,” je še dodal gost v današnji oddaji N1 STUDIO.
Med drugim so predlagali enoten portal, prek katerega bi lahko povsem elektronsko oddali svojo vlogo za gradbeno dovoljenje. Nato bi imeli možnost spremljanja statusa vloge ter bi vselej vedeli, pri katerem organu je vaša vloga. “Tako bo omogočena bistveno večja transparentnost postopkov, kot jo poznamo danes,” je poudaril Andrijanič in dodal, da bi s tem omogočili tudi bistveno hitrejšo obravnavo posameznih vlog. Digitalizirali bi tudi plačevanje davkov, ki bi jih lahko odslej vsak posameznik, če bi želel, plačeval s trajnikom.
Glede kritike na reševanje zasebnih interesov je Andrijanič pojasnil, da imamo na področju identifikacije za bančne in kripto storitve bistveno bolj rigorozno zakonodajo, kot jo poznajo v tujini. Predlagani ukrep bi tako omogočal le višjo konkurenčnost Slovenije glede na preostale razvite države v svetu.
Oglejte si celotno oddajo N1 STUDIO
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!