"Na bone so čakali v vrsti kot v drugi svetovni vojni, nobene organizacije"

Starejši čakajo v vrsti za digitalne bone

Takole so v Ljubljani upokojenci čakali, da bi se prijavili na izobraževalni tečaj. (Vir: Saša Despot/zurnal24.si)

"Ljudje so se prerivali in čakali v vrsti kot v drugi svetovni vojni, nobene organizacije. Tako se ne dela s starejšimi," je bil oster predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik na današnji tiskovni konferenci. Pozdravil je začasno zaustavitev aktivnosti v povezavi z izvedbo izobraževanj, hkrati upa, da bodo v ponedeljek z ministrico za digitalno preobrazbo našli skupen jezik.

Po tem, ko je po vseh zapletih z digitalnimi boni, ki jih je prejšnja vlada namenila starejšim, včeraj vladna služba za digitalno preobrazbo zahtevala ustavitev vseh aktivnosti v povezavi z izvedbo izobraževanj, so danes to namero pozdravili v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus). “Tako se z nami ne dela,” je poudaril Janez Sušnik predsednik Zdus na tiskovni konferenci in dejal, da se jim je ideja o digitalnem opismenjevanju sprva zdela odlična, saj je starejšim raba pametne tehnologije tuja. A ko so izvedeli, da bo bone prejelo zgolj 5.000 od skupno 700.000 starejših nad 55 let, so bili razočarani, upokojenci pa vidno razburjeni.

Podpredsednica zveze Jožica Puhar, ki je zadolžena za digitalizacijo, je pojasnila, da so zakon prvotno podprli, ampak se je na tem mestu njihova vloga končala. Po njenem mnenju so bili nadaljnji postopki javno premalo podrobno obrazloženi. Spomnila je na starejše, ki živijo na podeželju in niti nimajo dostopa do širokopasovnega interneta.

Predsednik komisije za izobraževanje pri Zdus Milan Osterc je ob tem pojasnil, da pripombe in priporočila zveze pri pripravi zakona niso bile upoštevane. “Ni se vedelo ne kakšen bo cenovni razpon ne komu točno bo namenjen,” je pojasnil.

Po objavi razpisa računalniških tečajev se je še bolj zapletlo, je pojasnil Sušnik. “Nihče ni preverjal, ali so prijavljeni res brez osnovnih digitalnih znanj, ali pa je njihov cilj le pridobiti 150 evrov,” je opisal razmere in dodal, da so situacije, ki so nastale na nekaterih vpisnih mestih, popolnoma nesprejemljiv. “Ljudje so se prerivali in čakali v vrsti kot v drugi svetovni vojni, nobene organizacije. Tako se ne dela s starejšimi,” je dejal. Pojasnil je, da so morali starejši prijavo za računalniški tečaj najprej oddati prek spleta ali ob vnaprej določenih urah prek telefona, nato pa še fizično oditi do stojnice oziroma vpisnega mesta. “Način prijavljanja bi moral biti drugačen, če res želimo zajeti ljudi, ki nimajo digitalnih kompetenc,” je poudaril.

“Nekateri starejši želijo le do 150 evrov”

Sušnik je opozoril tudi na diskriminiranje tistih starejših, ki dejansko potrebujejo izobraževanja s področja digitalnih kompetenc. Ob začetku zbiranja prijav na izobraževanja je po njegovih besedah namreč prišlo do navala oseb, ki so še vedno delovno aktivni, imajo vsaj osnovne digitalne kompetence in jim je temeljni cilj pridobiti digitalni bon. “Tega znanja marsikje na prijavnih mestih niso preverjali, čeprav bi morali, saj to predvideva dokumentacija,” je še dejal.

Predsednik je pozdravil ponedeljkove pogovore z ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh, kjer bodo lahko povedali svoje mnenje, hkrati pa upa, da bodo skupaj našli rešitev za nastalo zmešnjavo. “Ne bomo klečeplazili, vztrajali bomo, da se določene zadeve speljejo. Cilj je, da je izobraževanje omogočeno tistim, ki nič ne znajo. Da si bodo sposobni olajšati življenje, da se bodo lahko sploh prijavili pri zdravniku,” je dodal Sušnik in dodal, da v Zdus predlagajo subvencioniran nakup računalniške opreme za tiste, ki to potrebujejo. Oprema po njegovem mnenju ni nujno, da je popolnoma nova, ne pa tudi povsem zastarela.

Po njegovih besedah zakonu nasprotujejo v celoti in želijo, da se ta obnovi v celoti, saj je po mnenju Zdus nesprejemljiv. Ob tem je predsednik slovenskih društev starejših poudaril, da so hvaležni za vsak evro, ki se vloži v starejšo populacijo, “a naj to ne bo diskriminatorno”.

Da gre pri dodeljevanju bonov za “šolski primer diskriminacije starejših”, so v Združenju za dostojno starost Srebrna nit in Mestni zvezi upokojencev Ljubljana poudarili že prejšnji teden. Več o tem lahko preberete v članku: Pretresi z digitalnimi boni: klicali policijo, prijavljenim pretili z odškodnino.