Menu ItemNovo poročilo spletne platforme Najemniški SOS se osredotoča na težave najemnikov ob vstopu na najemniški trg v Sloveniji. Avtorji poročila ugotavljajo, da na najemniškem trgu v državi vladajo predvsem oderuške najemnine, najemojemalci pa se srečujejo z vse pogostejšo diskriminacijo pri iskanju stanovanj. "Najemnine pri nas rastejo hitreje od evropskega povprečja, v Ljubljani za najemnino v povprečju namenimo skorajda polovico svojih mesečnih prihodkov," je opozorila ena od avtoric poročila.
Spletna platforma Najemniški SOS je pripravila novo poročilo o težavah, s katerimi se soočajo najemniki stanovanj ob vstopu na najemniški trg v Sloveniji. Gre za nadaljevanje prvega poročila, ki je izšlo pred dvema letoma, v katerem so se avtorji poročila osredotočili predvsem na stanje najemniškega trga v Ljubljani.
V tokratnem poročilu z naslovom “Neznosna nedostopnost bivanja: Oderuške najemnine in diskriminacija na najemnem trgu” so avtorji posebno pozornost namenili samemu dostopu do stanovanj na najemniškem trgu, kakšne so cene in kakšna je ponudba, preverili pa so tudi, s kakšnimi težavami in oblikami prikrite diskriminacije se pri najemu srečujejo najemojemalci.
“Nam je zelo žal, da moramo znova in znova opozarjati na ene in iste stvari, vendar se stanje na najemnem trgu ob številnih političnih obljubah še vedno poslabšuje, stiske najemojemalcev pa so vse večje. Ob odsotnosti nadzora in regulacije najemniškega trga je lastništvo stanovanj vse bolj nedosegljivo, najemniški trg pa je drag in nestabilen,” je ob predstavitvi novega poročila izpostavila ena od avtoric Maša Hawlina.
Tako v poročilu piše, da ob povečanem povpraševanju oddajanje kot dobro poslovno priložnost prepoznava vse več posameznikov in podjetij, ki s kupovanjem spodbujajo rast cen lastniških stanovanj na trgu, nato pa od najemnikov na mesečni ravni zahtevajo vse višje zneske za neredko zelo vprašljive bivalne pogoje.
Avtorji poročila ugotavljajo, da o stanju in ponudbi na najemnem trgu v državi še vedno ne obstajajo verodostojni podatki, več informacij je sicer na voljo za nakup stanovanj. Nakupne cene stanovanj so se od leta 2018 do 2023 dvignile za 60 odstotkov, medtem ko je povprečna letna neto plača zrasla le za 32 odstotkov.
Kot je izpostavila Hawlina, so v tem času opazili, da so se po državi močno razširili tudi investicijski nakupi stanovanj, ki so namenjena zgolj za oddajanje. Če je bilo pred nekaj leti to mogoče opaziti le v Ljubljani in obalnih mestih, se premožnejši za investicijske nakupe nepremičnin oziroma stanovanj dandanes odločajo tudi v drugih slovenskih urbanih središčih.
“Razmere na najemnem trgu pa po navadi sledijo temu, kar vidimo pri kupovanju nepremičnin. Iz tega lahko predvidevamo, da se bodo najemnine tudi v prihodnosti postopoma višale, če ne bo vmes posegla država,” je poudarila.
Najemnina ne bi smela presegati 30 odstotkov dohodkov gospodinjstva
Podrobno so preučili najemniški trg, kaj trenutno ponujajo najemodajalci in po kakšnih cenah. Ugotovili so, da si ob trenutni ravni neto plače v državi lahko stanovanje v Ljubljani privoščijo le redki. Stiske najpogosteje občutijo enočlanska gospodinjstva, saj lastniki za manjše enote zahtevajo višjo najemnino na kvadratni meter kot za večja stanovanja, do dostopnih tro- ali štirisobnih stanovanj pa je izredno težko priti celo z dvema povprečnima plačama.
Za dostojno življenje najemnina naj ne bi presegala 30 odstotkov dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa 40 odstotkov, navajajo v poročilu. “Najemnine pri nas rastejo hitreje od evropskega povprečja, v Ljubljani za najemnino v povprečju namenimo skorajda polovico svojih mesečnih prihodkov,” je poudarila Maša Hawlina.
Med novostmi na najemniškem trgu so opazili, da tam narašča ponudba enoposteljnih in večposteljnih sob. Po mnenju avtorjev poročila so najemodajalci odkrili novo tržno nišo, kjer študentom ponujajo nastanitve po nižjem standardu, zaračunajo pa jim visoke najemnine. Po nekaterih podatkih, ki so jih zbrali, naj bi mesečni najem enoposteljne sobe znašal tudi okoli 350 evrov.
“Kot novost prepoznavamo tudi, da zasebni ponudniki gradijo novogradnje, ki so namenjene izključno za oddajo v najem. Najemnine so se tako zvišale, da donosi na investicijo v gradnjo stanovanj za najemna stanovanja že parirajo donosom za prodajo, čeprav oddajanje stanovanj zahteva veliko več dela in skrbi,” je poudarila Hawlina.
Bitka za najem stanovanja je dolgotrajen, mučen in utrujajoč proces
Čeprav so investicije v stanovanja za oddajanje na najemnem trgu priljubljene in vedno pogostejše, pa ponudba stanovanj še vedno močno zaostaja za povpraševanjem. Za isto stanovanje se poteguje tudi dvajset ali trideset oseb, iskanje domovanja tako pa postane izredno mučen, utrujajoč in dolgotrajen proces, ugotavljajo avtorji raziskave.
Tako se številni najemodajalci podajajo v bitko za najem stanovanja, v kateri ni nujno, da bodo sploh uspešni. Ob tem se najemniki vse bolj pogosto srečujejo s posrednimi ali neposrednimi oblikami diskriminacije. V poročilu avtorji ugotavljajo, da imajo velike težave pri najemu osebe iz LGBTQI+ skupnosti, mlade družine, enostarševske družine, predstavniki etničnih skupin in begunci.
“Trans in kvir osebe se pogosto soočajo z invazivnimi vprašanji, zavrnitvami zaradi videza ali predsodkov ter drugimi prikritimi oblikami diskriminacije. Zaradi tega so prisiljene skrivati ali prilagajati svojo identiteto, da bi se izognile neposredni diskriminaciji, kar negativno vpliva na njihovo duševno zdravje,” opozarjajo v organizaciji TransAkcija, ki je sodelovala pri pripravi poročila.
Aigul Hakimova iz KD Gmajna je izpostavila, da imajo vsi migranti, ki so že iskali stanovanje na najemnem trgu v Sloveniji, izkušnjo diskriminacije na podlagi etničnega porekla in slabšega znanja slovenskega jezika. Opozorila je, da je položaj priseljencev tretjih držav dodatno otežen, saj ti v povprečju zaslužijo približno 30 odstotkov manj kot državljani. Zaradi vedno višjih najemnin je njihov dostop do ustreznih stanovanj omejen oz. praktično ničen, saj jim velika večina najemodajalcev ni pripravljena oddati že tako redkih najemnih stanovanj ali sob.
V poročilu so predstavili številne zgodbe prebežnikov, ki jim je bil dodeljen status begunca, s kakšnimi težavami se soočajo pri najemu stanovanja v Sloveniji. Tako so v poročilo dodali tudi posnetke zaslona telefonskih sporočil, na katerih je razvidno, na kak način so najemodajalci zavrnili begunce, ki so si želeli ogledati stanovanje.
Na novinarski konferenci je svojo izkušnjo pri iskanju nastanitve delil tudi član Ambasade Rog. Po njegovih besedah je šlo za zelo stresno dogajanje, saj so ga številni najemodajalci zavrnili takoj, ko so izvedeli, da je begunec. Čeprav oglasi niso omenjali omejitev, so najemodajalci kasneje navajali izgovore, kot so oddajanje le študentom ali ženskam, pogosto pa so celo neposredno povedali, da ne sprejemajo tujcev.
Mnogi begunci so tako soočeni z diskriminacijo na najemnem trgu, zaradi česar so prisiljeni sprejeti bivališča v zelo slabih pogojih, ugotavljajo avtorji poročila.
Kakšne ukrepe predlagajo?
Avtorji poročila so na koncu navedli še nekaj predlogov za preprečevanje diskriminacije in povečanje stanovanjske pravičnosti. Za dosego tega pa so po njihovem mnenju potrebne predvsem spremembe na sistemski ravni. Tako med ukrepi predlagajo povečanje razpoložljivosti najemnih in drugih oblik dostopnih stanovanj za socialno ogrožene skupine, da bi bil določen odstotek neprofitnih stanovanj namenjen socialno izključenim skupinam, pogoji za prijavo za neprofitna stanovanja pa bi se razširili tudi na tuje državljane.
Po njihovem mnenju bi bilo treba krepiti podporne storitve v skupnosti, vzpostaviti sklad za varščine, poenotenje pogojev za pridobitev stalnega prebivališča na upravnih enotah, povečanje kapacitet integracijskih hiš. Kot pomemben dejavnik za bolj delujoč najemniški trg pa izpostavljajo predvsem funkcionalno stanovanjsko inšpekcijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje