240 evrov za šolske potrebščine za šestošolko, približno 300 evrov za četrtošolca in šestošolca, pa okoli 400 za šestošolca in devetošolca. Pogovori staršev predšolskih otrok se v teh dneh vrtijo okoli cen šolskih potrebščin, ki pa mnogim, čeprav je šolanje otrok v osnovnih šolah načeloma brezplačno, predstavlja visok strošek. Vedno višji. Zakaj in koliko so se podražile potrebščine ter kako se družine spopadajo s temi podražitvami, medtem ko so na vidiku že novi dvigi cen.
Delovni zvezki, zvezki, ravnila, šestila, žepni računalniki, atlasi … Ti nujni pripomočki, ki jih potrebujejo šolarji za nemoteno delo pri pouku, lahko močno obremenijo družinski proračun. Na družbenih omrežjih so nekateri starši komentirali stroške šolskih potrebščin, o čemer smo že pisali ob junijskih navalih na papirnice in knjigarne, takrat tudi zaradi bonov.
Oglasili so se nam tudi nejevoljni starši, ki so na kupljenih delovnih zvezkih našli nalepke z višjimi cenami, ki so bile prelepljene čez stare. Naši sogovorniki, med katerimi ni takšnih, ki bi bili med socialno šibkejšimi, pravijo, da stroški nakupa delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin vsekakor vplivajo na njihove družinske proračune.
Ziga Zivulovic jr./BOBO
Nada Šrol je za delovne zvezke in vse potrebne šolske potrebščine za otroka v šestem in v devetem razredu osnovne šole Šmarje – Sap letos odštela okoli 400 evrov. Delovni zvezki pri tem pomenijo glavnino stroškov, tako kot pri bralki, ki je delovne zvezke za četrtošolca in šestošolca v eni od ljubljanskih osnovnih šol plačala okoli 280 evrov, medtem ko so šolske potrebščine (šestilo, ravnilo, nalivno pero, flomastri itd.) nanesle še za približno 100 evrov stroškov.
Ziga Zivulovic jr./BOBO
Sogovornica iz Posavja je za šolske potrebščine, kot so delovni zvezki in druge nujne potrebščine, za šestošolko in osmošolca letos plačala med 250 in 300 evri. “Nisem porabila več kot lani, imam pa občutek, da za enako vsoto denarja nisem dobila toliko kot lani.” Atlasa sveta, ki ga vsi naši sogovorniki izpostavijo kot najvišji (enkratni) strošek — otroci ga sicer uporabljajo od šestega do devetega razreda — še ni kupila. Kot pravi, bo počakala na popuste, do takrat hčerka pač ne bo imela svojega. “Ne dajemo posebej na stran za to, vsak mesec je nekaj. Ta mesec je to, naslednji mesec bo pa sušilnik,” pripoveduje o tem, kako stroški šolskih potrebščin vplivajo na njihov proračun. “Če nimaš kredita in stroškov vrtca, to ni takšna težava. Ko sva imela še kredit in druge investicije, je bilo težje,” pojasnjuje in dodaja, da verjame, da prestop v novo šolsko leto finančno močno obremeni družine z minimalnimi prihodki ali tiste, ki zaslužijo le nekaj več kot minimalno plačo, kredite in druge finančne obveznosti.
Atlas za osnovno in srednjo šolo, ki ga izdaja založba Mladinska knjiga, se je s 1. marcem letošnjega leta podražil za 2,6 odstotka: s 37,99 evra (kolikor je stal od izdaje leta 2020) na 38,99 evra, kar pa presega njihovo povprečno stopnjo podražitve učnih izdelkov, ki je bila — kot navajajo sami — v minulem letu le 0,38-odstotna.
posnetek zaslona
Sledijo naknadne podražitve tiskanih učnih gradiv
V Mladinski knjigi denimo pojasnjujejo, da so s 1. februarjem povišali cene 26 tiskanim gradivom od skupno 416, podražila pa so se predvsem srednješolska gradiva. Ob tem odgovarjajo, da “gre za poenotenje cen znotraj določenega sklopa gradiv, prilagoditve tržnim razmeram (zvišanje stroškov tiska in papirja pri naših dobaviteljih)”. Kot pravijo, so v zadnjem letu zaznali znaten dvig stroškov, ki pa ga niso neposredno prevalili na kupca, in napovedujejo dodatne podražitve: “Glede na trend vsakomesečnega poviševanja stroškov in pomanjkanja surovin lahko žal za obdobje, ki je pred nami, napovemo višje podražitve cen tiskanih učnih gradiv, kot smo jim bili priča v zadnjih 12 mesecih. Tudi iz Mladinske knjige Trgovine (maloprodaja) sporočajo, da so se cene nekaterih izdelkov povišale, in sicer kot posledica zvišanja cen pri dobaviteljih. Dodajajo, da na dvig nabavnih cen vplivajo razmere na trgu, pomanjkanje surovin, cene goriv, prevozov itd.
Berilo za četrti razred je bilo po podatkih statističnega urada (Surs) lani en cent (16,41 evra) cenejše kot leto prej (16,42 evra), a približno evro cenejše kot leta 2018, ko je stalo 17,4 evra. Konkretnih povprečnih cen za letos na uradu še nimajo, a po njihovih podatkih so bile cene izobraževalnih učbenikov julija 2022 za 1,3 odstotka nižje kot julija 2021. V to kategorijo sodijo učbeniki, berila, delovni zvezki …
Po njihovih podatkih je bil šolski zvezek formata A4 s 50 listi lani 13 centov cenejši (1,7 evra) kot leta 2018, ko je stal 1,83 evra. Podatkov o povprečnih letošnjih cenah za te izdelke na Sursu še nimajo, a omenimo, da so bile cene izdelkov iz papirja (šolski zvezki so samo eni od izdelkov v tej kategoriji) julija 2022 za 16 odstotkov višje kot lani.
Navaden svinčnik denimo je 24 centov dražji kot leta 2018 (z 0,7 evra leta 2018 se je podražil na 0,94 letos).
Profimedia
V založbi DZS o podražitvah šolskih potrebščin odgovarjajo, da so cene učnih gradiv prilagodili zgolj na manjšem segmentu, in sicer v povprečju za sedem odstotkov. Kot razlog za to navajajo razmere na trgu surovin in energentov, pojasnjujejo, da je “rast cen papirja enormna — med 40 in 100 odstotki,” opozarjajo na pomanjkanje surovin in daljše dobavne roke, dražje transportne stroške in skladiščenje. In dodajajo, da so cene zvišali prav vsi založniki: “V povprečju ocenjujemo za dobrih 10 odstotkov.”
Glavna direktorica založb Rokus Klett in Modrijan izobraževanje Maruša Dejak, ki obvladujeta 55-odstotni oz. 6-odstotni tržni delež na področju učnih gradiv, pravi, da so cene svojih gradiv letos dvignili za 7,9 odstotka, in dodaja, da je to pod trenutno stopnjo inflacije. Ob tem povejmo, da je julijska inflacija na ravni Evropske unije dosegla 8,9 odstotka, v Sloveniji pa 11 odstotkov. Med razlogi za višanje cen Rokus Klett navaja višje cene surovin, energentov, tiska, skladiščenja in distribucije. Kot pravi, so se jim proizvodni stroški povečali za: 47 odstotkov pri nabavi surovin, 63 odstotkov so višje cene skladiščenja in distribucije (ta za 7,2 odstotka), stroški energentov so, kot pravijo, višji za 85,2 odstotka.
Prvotne cene prelepljene z višjimi
Na naše uredništvo so se obrnili starši, ki se sprašujejo, zakaj je na kupljenem delovnem zvezku cena prelepljena z novo – dražjo. Gre za delovni zvezek Znanka uganka 4 založbe Modrijan izobraževanje. Na vprašanje, zakaj so dražji tudi izdelki iz zaloge, v Rokus Klett odgovarjajo, da cena gradiv (naslovov) mora biti enotna, “saj ne moremo imeti dveh cen za enako gradivo”, kar pa potrjujejo tudi v DZS. Ob marčevskem obvestilu založnikov o spremembah cen so morali, tako DZS, korigirati tudi cene izdelkov, ki so že bili v poslovalnicah, da bi se skladale s cenami novih dobav. Ob tem pa pravijo, da se je to dogajalo vsako leto, “le da se je letos največ sprememb zgodilo pri založniku Rokus Klett in njegovih edicijah”. Kot pravijo, kupci to opazijo, saj so cene na delovnih zvezkih in učbenikih natisnjene in jih ne označujejo na cenovnih listkih kot pri peresnicah, zvezkih, pisalih, zato je tudi sledljivost cen lažja.
Avtonomija učiteljev, razlike v cenah in stroških
Kot smo podrobneje že pisali v članku Za delovne zvezke v nekaterih šolah 30, v drugih 150 evrov, so učitelji pri izbiri gradiva avtonomni, kar pomeni, da v šolah po državi nastajajo razhajanja pri stroških. Šolski sveti staršev vsako leto znova potrjujejo izbor delovnih zvezkov, ki jim jih učitelji v aktivih šol izberejo in predlagajo, nam razloži Uroš Govc iz domžalske osnovne šole.
Učitelji imajo pri izbiri delovnih zvezkov za svoj predmet popolno avtonomijo, zato se nujni delovni zvezki za posamezne predmete lahko razlikujejo po šolah, posledično pa se lahko razlikujejo tudi njihove cene.
Po podatkih, ki smo jih prejeli od sogovornikov, tako delovni zvezki za četrti razred na šoli v Domžalah nanesejo 77,80 evra, v eni od ljubljanskih šol pa 62 evrov. Sedmi razred je v omenjeni ljubljanski šoli “najdražji”, saj delovni zvezki ti stanejo 131 evrov, v Domžalah (brez vštetih delovnih zvezkov za izbirne predmete) pa stanejo 68,4 evra. Šoli pri tem uporabljata popolnoma različne delovne zvezke.
Višji razred, višji stroški
V DZS so nam posredovali svoje približne ocene razponov zneskov za delovne zvezke po razredih osnovne šole, pri čemer opozarjajo na razhajanja med šolami, glede na njihove zahteve:
*delovni zvezki za prve tri razrede osnovne šole sofinancira pristojno ministrstvo
Tudi pri šolskih potrebščinah se seznami močno razlikujejo med šolami, zato stroške šolskih potrebščin (brez nahrbtnika) ocenjujejo tako:
1. razred 40–70 EUR, 2. razred 50–90 EUR, 3. razred 60–90 EUR, 4. razred 50–80 EUR, 5. razred 50–80 EUR, 6. razred 50–70 EUR, 7. razred 60–80 EUR, 8. razred 80–100 EUR, 9. razred 60–80 EUR.
Solidarnost brezplačnega šolstva
V Zvezi prijateljev mladine Moste – Polje pravijo, da opažajo naraščanje cen tudi pri šolskih potrebščinah, kar družinam z minimalnimi prihodki ali tik nad njimi predstavlja veliko finančno breme. Zaradi podražitev pomoč pri njih poišče vedno več delovno aktivnih družin, ki so prej zmogle same poravnati mesečne stroške. Navajajo, da so lani v okviru Verige dobrih ljudi s šolskimi potrebščinami opremili skoraj 300 otrok iz vse Slovenije, a letos družine usmerjajo na druge organizacije in strokovne institucije, saj so se letos donacije občutno zmanjšale.
BOBO
“Še vedno pa pomagamo vsem družinam, ki drugod ne prejmejo potrebščin,” pravijo in dodajajo, da potrebščine, glede na zmogljivosti, razdeljujejo vse leto. “Nekatere družine začnejo varčevati že spomladi ali pa postopoma do septembra nakupujejo potrebščine, nenehno sledijo znižanjem in akcijam, nekatere družine za nakup uporabijo regres ali pa se odpovejo nakupu kakšnih drugih stvari. Prakse družin so različne, nimajo pa druge izbire, kot da otrokom zagotovijo šolske potrebščine,” še poročajo o stiskah družin ob nakupu šolskih potrebščin.
Bliža se začetek šolskega leta, prve počitnice so že kmalu po začetku, poglejte, kakšen je šolski koledar 2022/23.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje