Pred začetkom šolskega leta je treba kupiti vse potrebščine, razen učbenikov, ki si jih učenci lahko izposodijo. Koliko in katere delovne zvezke potrebujejo šolarji, odločajo učitelji. Toda zneski, ki jih morajo odšteti starši, se med šolami zelo razlikujejo, od nekaj deset do več kot 150 evrov. Preverili smo, zakaj prihaja do takih razlik.
Medtem ko učna gradiva za učence prvih treh razredov osnovnih šol financira ministrstvo za izobraževanje in jih dobijo v šolah, jih morajo starejšim učencem kupiti starši. Seznami delovnih zvezkov, ki jih potrebujejo šolarji, pa se precej razlikujejo.
V 6. razredu vipavske osnovne šole Draga Bajca tako potrebujejo le delovna zvezka za slovenščino in angleščino, ki skupaj staneta 32 evrov. Na ljubljanski osnovni šoli Toneta Čufarja pa poleg teh potrebujejo še delovne zvezke za matematiko, tehniko, naravoslovje in zgodovino. Na seznamu sta poleg tega še učbenik za angleščino in atlas, ki ga sicer ni treba kupiti, če ga že imajo doma. Znesek brez atlasa je 115, z njim pa 153 evrov.
Odločajo učitelji
“Učitelji se kot strokovni delavci avtonomno odločijo, katere učbenike in druga učna gradiva bodo uporabljali učenci pri pouku, vendar so dolžni pri tem upoštevati predpise ter ravnati v največjo korist učenca,” so glede tega zapisali na ministrstvu za izobraževanje.
Izbor gradiv, ki jih bodo uporabljali pri pouku, je v domeni strokovnega aktiva učiteljev. Ravnatelj pa mora pred odločitvijo o izboru pridobiti soglasje sveta staršev o skupni nabavni ceni. “Seznam gradiv objavimo na spletni strani, da si ga starši lahko ogledajo,” nam je postopek pojasnila Tanja Grünfeld, ravnateljica osnovne šole Toneta Čufarja iz Ljubljane. “Starši se z vprašanji lahko obrnejo na knjižničarko, ki je odgovorna za to področje. Skupaj pretehtamo možnosti, da pridemo do soglasja.”
Povedala je, da je za izbor ključna kakovost gradiva, in ne cena. “Smo pa v zadnjem letu zaradi epidemije upoštevali tudi to, kako kakovostna so dodatna gradiva v elektronski obliki.”
Da cena ni odločilen dejavnik, pravi tudi Mojca Pev, ravnateljica osnovne šole Draga Bajca iz Vipave. Na tej šoli morajo starši šestošolcev za delovne zvezke odšteti bistveno manj kot starši njihovih ljubljanskih sovrstnikov. Povedala je, da se delovnih zvezkov načeloma izogibajo, saj “poučevanje s pomočjo delovnega zvezka učitelja zelo omejuje z izborom nalog in metodami poučevanja, ima pa tudi finančni vpliv na družine.”
Da poskrbijo za socialno šibkejše, pravi tudi Tanja Grünfeld. “Če starši povedo, da je znesek zanje preveliko breme, ali pa to zaznamo sami, se obrnemo na založnike, ki zagotovijo brezplačne izvode.”
Obe ravnateljici sta zatrdili, da učitelji ne zaznavajo lobiranja posameznih založb ali avtorjev, ki bi lahko vplivalo na njihove odločitve.
Se pa na vipavski osnovni šoli tudi sicer trudijo, da bi bilo finančno breme za starše karseda majhno. “Naša interna usmeritev je, da naj učenci uporabljajo lanske zvezke, če je v njih še dovolj prostora.” Sploh v lanskem šolskem letu, ki so ga šolarji v dobršni meri preživeli doma, je veliko zvezkov ostalo napol praznih.
