Menu Item
Namesto v prvi razred je 2.271 šestletnikov letos ponovno odšlo v vrtec. Delež odloženih vpisov tako ostaja pri približno 11 odstotkih in je precej večji, kot je bil ob začetku devetletke, ko je bil prehod iz vrtca v šolo zastavljen veliko bolj mehko. Starši so pogosto prepričani, da bo vstop v šolo otroku ukradel otroštvo, da je šola pretežka, otroci pa nanjo še niso pripravljeni. Vendar le odložitev vpisa ni vedno prava rešitev: otroci, ki eno leto ostanejo doma, imajo lahko ob vstopu v šolo slabše rezultate. O odlogu vpisa smo se pogovarjali z razvojno psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek.
Letošnja generacija prvošolcev šteje 20.129 otrok. Vendar 2.271 šestletnikov oziroma 11,3 odstotka otrok ostaja vpisanih v vrtce. Gre za tako imenovani odloženi vpis, ko starši začetek šolanja prestavijo za eno leto.
Podatki ministrstva za vzgojo in izobraževanje kažejo, da odstotek odloženih vpisov zadnja leta stagnira pri okoli 11 odstotkih. Pred leti jih je bilo bistveno manj, tako je recimo v šolskem letu 2011/12 vstop v šolo za eno leto odložilo 5,3 odstotka prvošolcev. Po letu 2015 se je delež začel večati in v šolskem letu 2019/20 dosegel vrh pri 12,6 odstotka.
Igralni kotički so iz učilnic izginili
Kot razlog za odložitev vpisa starši pogosto navajajo subjektivna prepričanja, da so otroci premladi, da bo vstop v šolo prekinil otroštvo in da je bolje, če počakajo še eno leto, je za N1 povedala razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Starši se dobro zavedajo obveznosti, ki jih prineseta šola in ocenjevanje. Številni starši menijo, da bo vstop v šolo obremenil tudi njih ali pa imajo visoka pričakovanja, da morajo biti otroci najboljši že od prvega razreda, je povedala psihologinja. Nekateri starši so prepričani tudi, da otrok čustveno in socialno ni pripravljen na šolo.
“Zanimivo je, da ob uvedbi devetletke ni bilo toliko odlogov vpisa, kot jih je v zadnjih letih. To se je začelo kasneje, okoli leta 2015, ko je bila devetletka deležna vrste parcialnih sprememb, ki negativno vplivajo na stališča staršev,” je povedala Marjanovič Umek. Sprva so se za odložen vpis odločali predvsem starši otrok, rojenih jeseni in pozimi. Zdaj pa se za odlog vpisa odločajo tudi starši otrok, rojenih poleti.
Devetletka se je namreč od svoje uvedbe leta 1999 bistveno spremenila. Sprva je bil prehod iz vrtca v šolo zamišljen veliko bolj mehko in prijazno do otroka. V prvem razredu sta otroka sprejeli učiteljica in vzgojiteljica, ista učiteljica pa je otroka spremljala skozi celotno prvo triletje, da je lahko upoštevala individualne razlike ali morebitne začetne težave. Vendar so vzgojiteljice v razredih danes ponekod že nadomestile učiteljice.
Priporočila so določala tudi, da morajo imeti prvošolci dovolj časa za igro, da naj bodo v učilnicah igralni kotički, stroka je priporočala tudi ležalnike, kjer bi si otroci lahko po koncu pouka odpočili, če so tega vajeni iz vrtca. “Če stopite zdaj v šolske učilnice, tega ni več,” je jasna Marjanovič Umek. Spremenilo se je tudi ocenjevanje, nato so se leta 2012 spremenili še učni načrti, šolski predmeti pa so dobili dodatne cilje.
Kdaj je odlog smiseln?
Čeprav so starši prepričani, da bodo otroci, ki v šolo vstopijo leto kasneje, uspešnejši, tuje raziskave temu ne pritrjujejo, je pojasnila Marjanovič Umek.
Zamik začetka šolanja je smiseln predvsem pri otrocih, ki so kronično bolni, so veliko v zdravstvenih ustanovah ali bolnišnicah in tako izolirani iz socialnega okolja. Prav tako je odlog smiseln pri otrocih, ki so v zadnjem letu doživeli posebne situacije ali travme, ki so jih močno prizadele.
Izhodišče otroka je lahko tudi slabše
Otroci, ki namesto v prvi razred gredo ponovno v vrtec, pa imajo lahko po besedah Marjanovič Umek tudi občutek, da vrtec ponavljajo. Večina njihovih vrstnikov gre namreč v šolo. Otrok pride v novo skupino, v kateri so tudi do dve leti mlajši otroci. “Starši neupravičeno pričakujejo, da se bo vzgojiteljica ukvarjala predvsem z otrokom, ki je odložil vpis v osnovno šolo. Vendar se to ne bo zgodilo, vzgojiteljica se bo večinoma ukvarjala z otroki, starimi od pet do šest let, ki so zdaj prvič v tem oddelku,” je povedala Marjanovič Umek. Na razvoju otroka z odloženim vpisom ne bo ustreznega poudarka, saj je on v tej skupini izjema. Vzgojiteljice pa so tudi močno obremenjene.
“Za otroka pa se lahko zgodi še nekaj slabšega, in sicer, da ga ne vpišejo v vrtec, ampak ostane doma,” je izpostavila razvojna psihologinja. “Raziskave iz tujine kažejo, da je v tem primeru izhodišče tega otroka ob vpisu v šolo slabše, kot bi bilo, če bi bil v šolo vključen leto prej. Tak otrok ne pridobiva niti socializacijsko niti spoznavno. Otrok v resnici potrebuje stalne spodbude, ki so en korak pred njim, en korak pred tem, kar on zmore sam. Strokovno delo vrtcev in šol je sila pomembno,” je dodala.
Marjanovič Umek je opozorila, da vrtci na odloge vpisov niso posebej pripravljeni, kurikul za te otroke namreč ni posebej opredeljen. Ponovni vpis pa lahko vrtcem povzroči tudi organizacijske težave, saj tako ne morejo sprejeti mlajših otrok, ki so se v tistem letu želeli vpisati.
Kako poteka postopek odložitve vpisa?
Odlog začetka šolanja lahko po zakonu o osnovni šoli predlagajo starši, zdravstvena služba ali šolska svetovalna služba, če ugotovijo, da otrok ni pripravljen za vstop v prvi razred. Če predlog podajo starši ali zdravstvena služba, je obvezno ugotavljanje otrokove pripravljenosti. Za to sicer lahko zaprosijo starši tudi, če ne predlagajo odloga šolanja.
O odložitvi šolanja odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije. To imenuje ravnatelj, sestavljajo pa jo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj in/ali učitelj. Ravnatelj na podlagi mnenja komisije izda upravno odločbo, na katero se starši lahko pritožijo. O pritožbi odloča pritožbena komisija, ki jo prav tako imenuje ravnatelj. Upravna odločba je za starše in šolo zavezujoča.
Kot smo poročali, se v praksi pogosto dogaja, da šole sprejmejo odločitev staršev o odložitvi šolanja, tudi če ta ni strokovno utemeljena, saj ne želijo vstopati v konflikte s starši.
“Učenje v igri ne bi smelo biti omejeno le na vrtec”
Prehod iz vrtca v šolo je eden pomembnejših mejnikov v otrokovem življenju, pa je poudarila predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar. Da bi bil ta prehod čim bolj uspešen, je nujno dobro sodelovanje med vrtcem, šolo in starši.
“V zadnjih letih še vedno opažamo veliko odlogov vpisa v šolo. To nas opozarja, da se moramo še bolj osredotočiti na prilagajanje izobraževalnega sistema različnim potrebam otrok,” je za N1 povedala Komočar in poudarila, da odlog ni vedno najboljša rešitev, saj dodatno leto v vrtcu ne prinese vedno pričakovanih koristi. “Pedagoški pristopi, ki jih uporabljamo v vrtcih, so pravzaprav zelo primerni tudi za prvošolce, zato bi bilo smiselno, da učitelji in vzgojitelji še tesneje sodelujejo v učenju drug od drugega,” je dodala.
Pozvala je, naj šola ne bo prostor, kjer otroci doživijo nenaden prelom z otroštvom, ampak naj spodbuja naravno nadaljevanje otrokovega razvoja z učenjem v igri, raziskovanjem in dinamičnimi aktivnostmi. “Učenje v igri ne bi smelo biti omejeno le na predšolsko obdobje, ampak bi ga morali ohraniti skozi vseživljenjsko izobraževanje, saj tudi raziskave kažejo, da se ljudje najbolje učimo, ko je proces učenja prijeten, zanimiv in prilagojen posameznikovim potrebam,” je dodala predsednica skupnosti vrtcev.
Letos je v osnovno šolo predvpisanih 20 otrok. Gre za otroke, ki so v šolo vpisani eno leto prej. Lani je bilo predvpisanih 16 otrok. Izstopa pa šolsko leto 2014/15, ko je bilo predvpisanih 65 otrok.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje