Iz leta v leto se več staršev odloči, da bodo vpis otroka v prvi razred odložili. Zakonodaja predvideva, da končno odločitev sprejme komisija, ki jo na šoli imenuje ravnatelj, vendar pa se na to starši lahko pritožijo in na koncu dosežejo svoje. Za otroka to ni vedno najbolje, opozarjajo sogovorniki. Z uvedbo devetletke naj bi se šola sicer prilagodila nižji starosti otrok, ki vstopajo v prvi razred. Se je res? Ali pa tudi šola nosi del odgovornosti, da želijo starši svoje šestletnike zaščititi pred "izgubo otroštva"?
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) se je delež otrok, ki se v šolo vpišejo s sedmimi leti, povečal s 5,1 odstotka v šolskem letu 2011/2012 na 12,4 odstotka v letu 2020/2021 in nekoliko upadel ob zadnjem vpisu, na 11,6 odstotka.
Z vzroki za takšen trend se že vrsto let intenzivno ukvarjajo v Zavodu RS za šolstvo. Vodja oddelka za osnovno šolstvo Renata Zupanc Grom pravi, da starši kot razlog za odložen vpis najpogosteje navajajo, da želijo svojemu otroku omogočiti čim daljše brezskrbno otroštvo, ali pa ocenjujejo, da je čustveno ali socialno nezrel, raztresen in razigran in da bi bila šola zanj prezahtevna. “Nekateri starši imajo tudi slabo izkušnjo s prvim otrokom, pri katerem so imeli občutek, da prehod v šolo zanj ni bil dovolj postopen in ’mehak’. Nekateri tudi mislijo, da bi moral njihov otrok že vse vedeti, preden vstopi v šolo, kar seveda ni res,” pojasnjuje Zupanc Grom.
Tudi praktični razlogi
V vrtcih opažajo, da starše pri takšni odločitvi včasih vodijo tudi povsem praktični razlogi. “Večkrat vidimo, da starši izhajajo iz svoje trenutne situacije, in ker so preobremenjeni, se ne želijo soočati še z dodatnimi izzivi,” pravi Janja Bogataj iz Skupnosti vrtcev. “V šoli bi se od otroka pričakovali večja samostojnost in tudi večja angažiranost staršev, zato se jim zdi to, da ostane otrok v vrtcu, bolj ugodno.”
Šolska psihologinja Nina Babič, ki dela na Osnovni šoli Martina Konšaka Maribor, opozarja, da je po njeni oceni v zadnjih letih nekoliko naraslo tudi število otrok z razvojnimi težavami, predvsem na področju razvoja govora. “Ne bi torej rekla, da so vse odložitve neupravičene – tudi teh, ki so upravičene, je najbrž več. Je pa dejstvo, da odločitev staršev, tudi ko gre za povsem subjektivne razloge, pretehta nad presojo stroke.”
Kako poteka postopek odložitve vpisa?
Odlog začetka šolanja lahko po zakonu o osnovni šoli predlagajo starši, zdravstvena služba ali šolska svetovalna služba, če ugotovijo, da otrok ni pripravljen za vstop v prvi razred.
Če predlog podajo starši ali zdravstvena služba, je obvezno ugotavljanje otrokove pripravljenosti. Za to sicer lahko zaprosijo starši tudi, če ne predlagajo odloga šolanja.
O odložitvi šolanja odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije. To imenuje ravnatelj, sestavljajo pa jo šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj in/ali učitelj.
Ravnatelj na podlagi mnenja komisije izda upravno odločbo, na katero se starši lahko pritožijo. O pritožbi odloča pritožbena komisija, ki jo prav tako imenuje ravnatelj.
Upravna odločba je za starše in šolo zavezujoča.
Sogovorniki pravijo, da v praksi šole pogosto sprejmejo odločitev staršev o odložitvi šolanja, tudi če ta ni strokovno utemeljena, saj ne želijo vstopati v konflikte s starši.
Ali je otrok pri šestih letih res premajhen za šolo?
Starost šest let je z razvojnopsihološkega vidika primerna za vključitev v šolo, pravi razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. “Tako razvojnopsihološke teorije kot izsledki nevroznanosti prepoznavajo starost med petim in šestim letom kot starost, ko gre tako za miselne kot govorne in socialnočustvene spremembe v razvoju, ki otroku omogočajo vstopanje v bolj strukturirano učenje, ki je značilno za šolo.”
Individualne razlike so pri otrocih – ne le pri tej starosti, ampak tudi pozneje – velike, dodaja psihologinja, pogojene pa so tako z dispozicijami otrok kot tudi z okoljskimi dejavniki. “Prav zato so vselej bile, so in bodo razlike v učni uspešnosti otrok, torej ne glede na to, koliko so stari ob vstopu v šolo.”
Kdaj je odlog šolanja utemeljen?
Ljubica Marjanovič Umek se strinja, da je v posameznih primerih odlog šolanja zagotovo strokovno utemeljen, vendar pa mora o tem presoditi strokovna komisija.
“Lahko gre za otroka, ki je bil v predšolskem obdobju pogosto bolan, morda celo hospitaliziran; tujejezičnega otroka, ki je tik pred vstopom v šolo prišel v novo okolje; lahko je otrok v zadnjem letu pred vstopom v šolo doživel večji stresni dogodek, ki vpliva na njegovo čustveno in socialno odzivanje; lahko gre za otroka, ki ima izrazite primanjkljaje na področju socialne pripravljenosti, ker v celotnem predšolskem obdobju ni bil vključen v nobeno obliko predšolske vzgoje ali varstva – kakorkoli, vse to mora presoditi strokovna komisija, ki jo v ta namen imenuje šola.”
Odgovornost tudi na strani šole
Na uspešen prehod iz vrtca v šolo pa vpliva ne samo pripravljenost otroka, ampak tudi pristop šole, se strinjajo sogovornice. Ob uvedbi devetletke, ko se je starost otrok v prvem razredu premaknila s sedmih na šest let, je bilo prvo triletje zamišljeno drugače, pravi Marjanovič Umek.
Renata Zupanc Grom se strinja, da je odgovornost za nastale razmere tudi na strani šol. “Rada imam šolo, a treba je biti tudi objektiven in povedati, da nekatere stvari niso več takšne, kot so bile zamišljene ob uvedbi devetletke,” priznava.
Pomemben element, ki je v marsikateri šoli zmanjkal, je vzgojitelj. Ta naj bi v prvem razredu devetletke (ob učitelju) skrbel prav za mehkejši prehod otrok v šolo, a so ga s spremembo zakonodaje začeli vse pogosteje nadomeščati učitelji, saj je za ravnatelje z vidika nadomeščanja bolniških odsotnosti to veliko bolj praktično, pojasnjuje sogovornica.
Prav tako po njenih besedah šole niso dosledne pri tem, da učiteljica iz prvega razreda spremlja učence v drugi in nato v tretji razred in tako zaokroži celotno obdobje opismenjevanja. Nemalokrat se namreč pozablja, da so opismenjevanju namenjena tri leta, ne le prvo.
Dokumenta, ki naj bi naslovila težave
Marjanovič Umek ob tem poudarja, da bi morali imeti otroci na prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje veliko priložnosti in možnosti ter tudi dovolj časa za igranje – tako za prosto kot za bolj strukturirano igro. “Prosta igra ima pomembno vlogo v razvoju in učenju v celotnem obdobju otroštva, torej vse do 11. leta starosti in tudi pozneje. Zelo narobe je, če mislimo, da ob vstopu otroka v šolo igro zamenja učenje.”
Vendar pa je s spremembami v učilnicah prvošolcev prostora za igro vse manj. Zupanc Grom priznava, da so iz marsikatere učilnice izginili igralni kotički, ki so se v šolo prenesli iz vrtca in ki so namenjeni prav otrokovi igri in sprostitvi. “Ko kotičkov v učilnici ne vidiš več, je jasno, da se s tem ni spremenil zgolj prostor, ampak sam način dela,” opozarja sogovornica.
V devetletki naj se najmlajši učenci tudi ne bi učili s pomočjo učbenikov in delovnih zvezkov, pa se je tudi to čez leta in desetletja spremenilo. Ti pripomočki so, opozarja Zupanc Grom, v prvi razred vnesli uniformiranost in pritiske ob primerjavah otrok, kar gotovo ni dobro.
Specifik prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja je – oziroma bi moralo biti – še cel kup, od bolj fluidnega prehajanja med urami in predmeti do opisnega ocenjevanja predvsem razvoja otroka, manj pa njegovega znanja, se strinjajo sogovornice.
V Zavodu RS za šolstvo zato pripravljajo smernice in priporočila, s katerimi želijo po besedah Zupanc Grom način dela v šolah spet približati izhodiščnim načelom, ki so jih zasledovali ob uvedbi devetletke, in omogočiti, da bo prehod za otroka čim lažji in čim bolj kontinuiran. Ob tem si želijo, da bi bilo tudi sodelovanje vrtcev in šol pri prehajanju otrok v šolo bolj intenzivno.
“Želimo si, da otrok iz vrtca v šolo pride takšen, kot je, brez nekih paničnih posegov pred vstopom in brez strahu, ob tem pa je pomembno, da je tudi šola po meri otroka in da se strokovni delavci otroku prilagodimo. Doseči moramo, da je v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju možen individualni pristop, ki omogoča, da se vsak otrok razvija na različnih področjih – na tistih, kjer je močan, in tam, kjer ni,” poudarja sogovornica.
“Na velike individualne razlike v tej starosti npr. v grafomotoričnih zmožnostih, pozornosti, govorni kompetentnosti, v vedenjskem odzivanju med otroki, na njihova šibka in močna področja v razvoju bi morali biti učiteljice in učitelji pozorni in ob upoštevanju načela individualizacije pomagati otrokom, da lahko različno hitro napredujejo in dosegajo cilje.”
Ljubica Marjanovič Umek
Kako lahko na otroka vpliva odložitev šolanja
Sogovornice se strinjajo, da je za otroka, pri katerem ni objektivnih razlogov za odlog, zagotovo najbolje, da se vpiše v šolo s svojimi vrstniki. Če bodo njegovi starši vpis odložili, z njim pa v tem času ne bodo delali, zato da bi odpravili domnevne primanjkljaje, velike koristi takšnega odloga ne bo. Na eni od ljubljanskih šol so zato starše pozvali, naj na vlogi za odlog šolanja navedejo tudi, kako bodo v tem dodatnem letu delali z otrokom.
“Če za otroka, ki tega objektivno ne potrebuje, odložimo vpis, to zanj dejansko pomeni ponavljanje stvari, ki jih je že osvojil,” ocenjuje šolska psihologinja Nina Babič.
Tudi Janja Bogataj iz Skupnosti vrtcev poudarja, da to ni vedno v največjo korist otroka. “V praksi ugotavljamo, da se ti otroci pogosto dolgočasijo, prerastejo pa tudi opremo – mizo, stole in drugo. Ugotavljamo, da se jim v nekem delu zgodi tudi krivica. Odlog šolanja lahko razumejo kot stagniranje namesto napredovanje.”
Zlobna šola, ki vzame otroštvo
Pri tem, kako bo otrok dojemal šolo, tudi starši igrajo pomembno vlogo. “Če starši pojmujejo šolo kot odvzem otroštva, je otroku veliko težje,” opozarja Babič. “Staršem zato vedno položim na srce, naj do šole pristopajo z naklonjenostjo, naj otroku dajo občutek, da je to nekaj pomembnega, ne pa ukradeno otroštvo, ki ga zlobna šola odnese s seboj.”
Ena od napak, ki jo starši počnejo ob vpisovanju otroka v šolo, je tudi prelaganje te odločitve na otroka. “Starši mi pogosto rečejo, da otrok res ne želi še v šolo. To nikakor ne more biti odločitev petletnika in starši te odločitve ne bi smeli preložiti nanj. Tudi tisti otrok, ki se upira, a je pripravljen, se bo – če se starši odločijo, vztrajajo in verjamejo, da mu bo uspelo – prilagodil prej, kot če mu ustrežejo pri odlogu,” še pravi psihologinja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje