Na ministrstvu za notranje zadeve zavračajo navedbe nevladnih organizacij, da prošenj za mednarodno zaščito ne obravnavajo vsebinsko ter da prebežnike obravnavajo nasilno in jih sistematično vračajo na Hrvaško.
Ministrstvo za notranje zadeve zavrača navedbe nevladnikov, da ministrstvo prošenj za mednarodno zaščito ne obravnava vsebinsko. Prav tako zavračajo navedbe, da prebežnike sistematično vračajo na Hrvaško. Vsak primer obravnavajo individualno, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, so sporočili.
“V skladu s sporazumom s Hrvaško policija vrača samo tiste tujce, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito, med postopkom pa niso izrazili namena podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji,” so zapisali v odzivu. Vsi tujci, ki izrazijo namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, pa so takoj predani v nadaljnji postopek pristojnim organom in so prepeljani v azilni dom.
Število vrnitev na Hrvaško majhno, odločb veliko več
Na današnji javni tribuni o deportacijah so sodelovali predstavniki Ambasade Rog, Amnesty International, hrvaškega Centra za mirovne študije in gibanja No Name Kitchen. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je pred tribuno povedal, da notranje ministrstvo pozivajo k vsebinski obravnavi prošenj za mednarodno zaščito in prekinitvi prakse njihovega sistematičnega zavračanja. Postopki na ta način potekajo za vse prosilce, ne glede na njihovo državljanstvo, je navedel.
Dodal je, da notranje ministrstvo trdi, da je lani na Hrvaško vrnilo le osem oseb, vendar da gre za primere, ko so policisti ljudi prijeli v azilnem domu in jih odpeljali do hrvaške meje. Nasprotno pa je odločb o deportacijah izdanih ogromno, trdi Blažič. “Ljudje, ko dobijo odločbo in opozorilo, da bo naslednji dan po njih prišla policija, seveda samovoljno zapustijo azilni dom,” je ponazoril.
Pozivu se je pridružila predstavnica Amnesty International Slovenija Metka Naglič, ki je ponovila, da na Hrvaškem prosilce za azil obravnavajo nasilno in jih po hitrem postopku vračajo v Bosno in Hercegovino. Tega po njenih besedah ne ugotavljajo več le nevladne organizacije, temveč tudi vladna telesa, med njimi evropska varuhinja človekovih pravic ter odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja in kaznovanja.
MNZ: Ni mogoče trditi, da je osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite
Ministrstvo je v odzivu zapisalo, da v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjajo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici.
“Glede na to, da se večina postopkov vračanja na Hrvaško po dublinski uredbi nanaša na prosilce za mednarodno zaščito, ki so na Hrvaškem vložili prošnjo za mednarodno zaščito, kar izkazuje Centralna evidenca EURODAC ali celo izkaznica ‘Tražitelja azila’, ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite,” so zapisali.
Iz zadnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za azil pa izhaja, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen in niso v ničemer ovirani pri dostopu do postopka mednarodne zaščite.
Tudi slovenska sodna praksa zavzema stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Od leta 1995 do leta 2022 je bila v Sloveniji priznana mednarodna zaščita 1.212 osebam, od tega lani 203 osebam, in sicer 38 osebam status begunca, 164 osebam pa status subsidiarne zaščite. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo leta 2022 priznanih državljanom Ukrajine (158) in Sirije (14).
Na ministrstvu so zapisali, da se je v letu 2022 nadaljeval trend samovoljnega zapuščanja Slovenije pred zaključkom postopka mednarodne zaščite, zaradi česar je bilo 57 odstotkov oziroma 3.983 postopkov ustavljenih. V istem obdobju pa se je povečalo število vloženih prošenj, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo pristojna druga država članica EU. Takih primerov je bilo 2.573 oziroma 85 odstotkov več kot leta 2021, so še navedli na ministrstvu.
O Črni knjigi nezakonitih vračanj preberite članek Prisilno slačenje, ugrizi psov, grožnje z orožjem: nevarne meje evropskih držav.
O grobovih beguncev smo pisali v članku Nihče na pogrebu ne izgovarja njihovih imen …
Kako je v Centru za tujce v Postojni, lahko preberete v članku “Center za zastraševanje in psihični zlom”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje