Menu Item
Največja slovenska urgentna centra sta v zadnjih dneh preobremenjena zaradi povečanega števila padcev in zdrsov na ledu, pa tudi zaradi bolnikov, ki namesto pri svojih stavkajočih zdravnikih pomoč iščejo na urgenci. Povečan obisk zaznavajo tako v Ljubljani kot v Mariboru, zaposleni, ki ne smejo stavkati, pa se šibijo pod dodatnimi obremenitvami. Za zdaj so jim še kos, a jih skrbi, kaj bo zanje pomenilo zaostrovanje stavke.
Poteka drugi teden stavke zdravnikov. Nenujni pregledi in posegi so odpovedani, na nezadovoljstvo bolnikov pa so v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides napovedali, da bodo stavko še zaostrili.
To ne pomeni nič dobrega za urgentne službe. Bolniki, ki potrebujejo pomoč, pregled ali so v bolečinah in ne morejo do svojih zdravnikov ali specialistov, se tako zgrinjajo na urgence.
Čeprav vsi zaposleni delajo normalno, sta oba urgentna centra preobremenjena. Zgolj v zadnjih 24 urah so v ljubljanskem urgentnem kirurškem bloku obravnavali 210 poškodovancev, so nam sporočili. Da je urgenca že v običajnih razmerah zelo polna, a da je obremenitev v zadnjih dneh še večja, so za N1 potrdili tudi v Mariboru.
Dodaten naval v obeh največjih urgentnih centrih povzroča povečano število poškodb zaradi padcev in zdrsov. V urgentnem centru Ljubljana denimo običajno obravnavajo okoli dve poškodbi na dan zaradi zdrsa, med vikendom pa so jih obravnavali približno 250.
Zaradi povečanega števila bolnikov – v Ljubljani je oskrbo na urgenci v zadnjih dneh iskalo več sto ljudi – za čim prejšnjo oskrbo poskušajo organizirati dodatne ekipe, a jih skrbi pomanjkanje prostora, je na novinarski konferenci v ponedeljek povedal vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana travmatolog Uroš Tominc.
V času stavke v drugem največjem mestu beležijo za približno petino povečan obisk, z nadaljevanjem stavke pa je pričakovati, da se bo pritisk le še stopnjeval, pa je v četrtek povedal predstojnik mariborskega Urgentnega centra Gregor Prosen. Poleg poškodb obravnavajo tudi virusna obolenja in oslabele starejše. “Nadaljevanje stavke za nas ne pomeni nič dobrega, saj po definiciji ne moremo stavkati in seveda ne bomo stavkali. Že zdaj smo pod robom, bojim se, da bomo zdaj pljusknili preko,” je dodal in pojasnil, da bi to za bolnike pomenilo daljše čakanje in preusmeritve.
Po njegovih besedah je dodatno število bolnikov za zdaj še obvladljivo, a bodo, če se bo stavka še nadaljevala, iskati druge rešitve, kako lahko obravnava poteka naprej.
Stavko zaostrujejo tudi zdravstveni domovi
Stavko zaostrujejo tudi v nekaterih zdravstvenih domovih. Ponekod je omejena elektronska komunikacija, nekatere ambulante družinske medicine polovico delovnika sprejemajo le nujne primere.
V Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana stavka za zdaj poteka enako kot v minulih dneh. V večini primerov ambulante delajo normalno, do odpovedi terminov večinoma ne prihaja. Vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides, so pojasnili v ZD.
Predstojnica organizacijske enote splošno zdravstveno varstvo v ZD Maribor Maja Arzenšek je za STA poudarila, da tam do večjega zaostrovanja še ni prišlo. “V tem trenutku do večjih odpovedi terminov ali nenaročanja še ni prihajalo, se pa pogovarjamo kako v prihodnje,” je pojasnila. Posamezne ambulante morda po presoji zdravnika nenujne stvari prenaročijo.
Sicer pa so se zdravniki v ZD Maribor pogovarjali tudi o možnosti umika soglasij za nadurno delo. “Kar se tiče samega delovanja zdravstvenega doma, seveda to predstavlja kar veliko težavo, predvsem kar se tiče dežurne ambulante in pokrivanja odsotnih zaposlenih. V vsakem primeru bi se to pri našem delu bistveno poznalo, v kolikor se velika večina zdravnikov za to odloči,” je poudarila.
V ZD Litija delo v času stavke Fidesa poteka nespremenjeno, saj tamkajšnji zdravniki ne stavkajo, so za STA pojasnili v zdravstvenem domu.
V ZD Kranj so zdravniki stavko zaostrili prejšnjo sredo in ta teden delajo po enakem režimu. Tamkajšnje ambulante tako zaradi stavke polovico ordinacijskega časa delujejo kot dežurne ambulante, kjer obravnavajo nujne primere, polovico ordinacijskega časa pa poteka delo s pacienti v okviru družinske ambulante v skladu z izjavo o minimumu delovnega procesa. Vsa administrativna opravila – izdajanje nenujnih receptov, napotnic, medicinsko-tehničnih pripomočkov, urejanje bolniških staležev, kratke posvete in podobno bodo v ZD Kranj izvajali samo ob četrtkih.
V ZD Jesenice vključno z zdravstvenima postajama Žirovnica in Kranjska Gora od sobote naprej v splošnih ambulantah ne bo več delovala elektronska pošta, bo pa, za razliko od ZD Škofja Loka, kjer so komunikacijo preko aplikacije v sklopu stavke omejili, elektronski dostop omogočen prek aplikacije doZdravnika. Poleg tega v času zdravniške stavke družinski zdravniki ZD Jesenice ne bodo izdajali potrdil za komercialne zavarovalnice, za prehrano na delovnem mestu, za dodatne dni dopusta pri kroničnih bolnikih ter potrdil za udejstvovanje na športnih rekreativnih tekmovanjih.
Iz ZD Novo mesto so v ponedeljek za STA glede stavke Fidesa sporočili, da za zdaj niso imeli večjih težav. “Pregledani in obravnavani so bili vsi pacienti, ki so obravnavo potrebovali. Morda je bilo nekaj zamud pri posameznih administrativnih storitvah,” so poudarili. V primeru zaostrovanja stavke bo vsak, ki bo obravnavo potreboval, še vedno obravnavan, pričakujejo pa težave z administrativnimi storitvami, so dodali.
V ZD Krško so medtem znova vzpostavili dosegljivost ambulant prek telefonov in elektronske pošte, ki pa so namenjeni le naročanju v ambulanto. Če bodo pacienti klicali ali pošiljali elektronska sporočila z drugim namenom, denimo glede receptov ali kontrolnih napotnic, bo medicinska sestra opravila osnovno triažo. Če pacient ni življenjsko ogrožen in ne gre za stanje, ki bi preprečevalo osebni obisk v ambulanti, bo pacient prejel navodilo, da se osebno zglasi v ambulanti, so pri ZD Krško zapisali na spletni strani.
Poleg stavke urgencam zagodla tudi sneg in led
V Ljubljani in Mariboru beležijo močno povečano število ljudi, ki pomoč na urgenci iščejo zaradi poškodb, ki so posledica zdrsov in padcev na sneg ali ledu. Minuli zasneženi konec tedna je ljubljanska urgenca obravnavala približno 250 bolnikov, ki so potrebovali pomoč zaradi zdrsov in padcev.
Zgolj v zadnjih 24 urah so v ljubljanskem urgentnem kirurškem bloku obravnavali 210 poškodovancev, 61 oseb zaradi padca na snegu ali ledu, pa tudi šest sankačev in deset smučarjev. Osem oseb je predvidenih za operativni poseg. Na kirurški oddelek za travmatologijo je bilo sprejetih 14 oseb. Najpogostejša poškodba je bila zlom zapestja.
Tudi v mariborskem urgentnem centru so pretekli konec tedna zabeležili povečano število takšnih poškodb, in sicer skoraj 20. V skoraj polovici primerov je šlo za zlome rok in gležnjev, sicer pa za zvine sklepov, obtolčenine ter manjše rane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!