Začel se je drugi teden stavke Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Zjutraj so v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji potekali zbori zdravnikov in zobozdravnikov. Odslej bo stavka potekala v zaostreni obliki, kar pa bo odvisno od vsakega posameznega zdravstvenega zavoda. Pogajanja so se znova končala brez napredka.
Zdravniška stavka, ki se je začela prejšnji teden, se po neuspešnih pogajanjih vlade in zdravniškega sindikata Fides nadaljuje. Zdravniki in zobozdravniki zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Zjutraj so v več zdravstvenih ustanovah potekali stavkovni zbori zdravnikov in zobozdravnikov. Kaj so sklenili?
“Dosedanje zaostritve so bile bolj blage”
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so bile dosedanje zaostritve po besedah podpredsednika sindikata Fides Milenka Stankovića bolj blage. Glede na to, da z vlado doslej niso uspeli doseči dogovora, pa so se odločili, da bodo začeli striktno izvajati le zdravstvene storitve, ki jih v primeru stavke določa zakonodaja, druge storitve, ki niso nujne, pa bodo prenaročili, je zjutraj povedal v izjavi za medije.
Hkrati se bodo striktno držali določb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Med njimi je Stanković izpostavil pravico do enourne priprave na delo. Po njegovih besedah večina zdravnikov med delovniki prav tako ne hodi na malico, zdaj pa se bodo te pravice striktno držali. Tako bodo v času osemurnega delovnika v skladu s kolektivno pogodbo lahko delali šest ur in pol, je pojasnil.
“Po dežurnih službah ne bomo ostajali tukaj in krpali, ampak bomo zjutraj odhajali domov. In pa striktno se bomo držali lokalnih napisanih standardov in normativov,” je še povedal. Kot je dodal, se sicer pogovarjajo tudi o možnostih dodatnih zaostritev stavke. Zato je vladno stran pozval, naj na današnja pogajanja pride s konkretnimi predlogi, ki se bodo približali zahtevam Fidesa.
“Po dežurnih službah ne bomo ostajali tukaj in krpali, ampak bomo zjutraj odhajali domov. Striktno se bomo držali lokalnih napisanih standardov in normativov,” je še povedal. Kot je dodal, se pogovarjajo tudi o možnostih dodatnih zaostritev stavke. Zato vladno stran poziva, naj na današnja pogajanja pride s konkretnimi predlogi, ki se bodo približali zahtevam Fidesa.
Na vprašanje, ali ne nameravajo popustiti, saj zdravniško stavko najbolj občutijo bolniki, je odgovoril, da teh stvari ni mogoče prelagati na pleča zdravnikov. “Tudi mi smo javni uslužbenci, plačujemo prispevke in davke tako kot vsi in imamo ustavno pravico stavkati, če se z nečim ne strinjamo,” je poudaril in dodal, da so možnosti stavke zdravnikov precej omejene.
Anesteziolog Bojan Kontestabile je medijem povedal, da bo v januarju v UKC Ljubljana po razporedu opravil 203 delovne ure, hkrati pa bo 184 ur doma v pripravljenosti. Za to bo prejel plačilo 5.490 evrov neto, kar znese 14,1 evra na uro, je pojasnil. Svoje delo rad opravlja, težko pa sprejme, da “čistilki nekateri na roko plačujejo 20 evrov za čiščenje, sam pa prejme 14 evrov”.
Zdravniki in zobozdravniki so prejšnji ponedeljek začeli stavko, ki bo trajala do preklica. V minulem tednu sta se večkrat sestala sindikat Fides in vladna stran, a pogajanja niso prinesla napredka, saj stranema ni uspelo doseči stavkovnega sporazuma. V Fidesu so zato napovedali, da bodo stavko še zaostrili, napovedano zaostrovanje pa bo odvisno od vsakega posameznega zavoda.
Za zaostrovanje stavke so se, ker sindikat z vlado ni uspel doseči dogovora, odločili tudi v Splošni bolnišnici (SB) Ptuj, je za STA dejal vodja tamkajšnjega sindikata Fides Borut Kostanjevec. Po njegovih besedah so bili zelo ogorčeni. “Ena izmed udeleženk je rekla, da bo umaknila soglasje za nadurno delo,” je pojasnil. Pobuda zdravnikom k umiku soglasij s strani Fidesa sicer še ni prišla, je dejal. Kostanjevec je sicer poudaril, da namen zdravnikov ni stavkati na plečih bolnikov.
Sindikalna zaupnica Fidesa v celjski bolnišnici Mateja Grat je pojasnila, da bodo še dosledneje upoštevali zakonski minimum delovnih procesov. Še naprej bodo oskrbovali vse skupine bolnikov, ki jih ščiti zakon. Ostale pa bodo prenaročili na čas po stavki. Po njenih navedbah je bilo prvi teden stavke odpovedanih okoli deset odstotkov nenujnih storitev. Kot je ocenila, pa takšen okvir delovanja dopušča verjetno tudi do 30 odstotkov zmanjšanja obsega rednega dela. Kot ena od možnosti zaostrovanja je tudi Grat omenila umik soglasij za prekomerno obremenitev.
Pri tem je Grat pojasnila, da vsak zaposleni po pogodbi dela 40 ur tedensko. Če delodajalec nima dovolj kadra, zakon dopušča, da lahko zdravnika obremeni za dodatnih osem ur tedensko brez njegovega soglasja.
Predstavnik Fidesa v SB Murska Sobota Borislav Vrbanec je za STA poudaril, da je zdravniška stavka v murskosoboški bolnišnici že precej zaostrena, doslej sta namreč odpadli približno dve tretjini načrtovanih operacij. Gre za operacije, ki ne sodijo v zakonski minimum delovnih procesov v času stavke.
Tudi Vrbanec je omenil možnost umika soglasij za nadurno delo – v tem primeru bi zdravniki po njegovih besedah delali do največ 48 ur tedensko. Za ta korak se sicer še niso odločili. Ob tem je poudaril, da je v nekaterih državah EU delovni čas zdravnikov omejen na le 40 ur tedensko, slovenski zdravniki pa da delajo več kot 48 ur na teden.
Tudi v SB Nova Gorica bodo stavko zaostrovali tako, da se bodo striktno držali in opravljali le zdravstvene storitve, ki jih v času stavke določa zakonodaja, je za STA pojasnil sindikalni zaupnik Fidesa v tej bolnišnici Jure Klanjšček.
Na vprašanje, ali razmišljajo o možnosti umika soglasij za nadurno delo, je odgovoril, da gre za individualno odločitev vsakega zdravnika. Doslej se v okviru sindikata Fides o tem še niso pogovarjali. “Kažejo pa zaposleni, tako člani kot nečlani Fidesa, ob teh zadnjih potezah vlade eno veliko razočaranje in nezadovoljstvo z načinom, na katerega se obravnava zdravnike, zato je precej mogoče, da bodo posamezniki začeli dajati umik soglasij,” je poudaril.
Tudi v SB Nova Gorica bodo bolj striktno spoštovali pravico do ene ure priprave na delo in do malice, je povedal Klanjšček.
Predstavnik Fidesa v jeseniški bolnišnici Andrej Rupel je za STA povedal, da bodo tudi v tej bolnišnici bolj striktno delali v skladu z zakonskim minimumom. Na vprašanje, ali je torej v tem tednu pričakovati več odpovedi nenujnih zdravstvenih storitev, je odgovoril pritrdilno. Na kirurškem oddelku sicer trenutno beležijo veliko nujnih operacij zaradi poškodb, na internem pa zdravijo bolnike z respiratornimi obolenji, je pojasnil.
Kaj se izvaja v času stavke?
Med stavko se izvajajo zgolj tiste zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Opravljati morajo nujno medicinsko pomoč, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter starejše od 65 let, zdravljenje vročinskih stanj, infekcij, poškodb, zastrupitev, kroničnih bolezni, obravnavo nosečnic in porodnic ter onkoloških bolnikov.
Naloga zdravnikov med stavko je zgolj ta, da bolnike triažirajo po pravilih stavkovnega minimuma, so še poudarili v Fidesu. Tako po njihovi oceni tudi vzdrževanje poti naročanja ter izdaja zdravniških potrdil in zdravniških spričeval, na primer bolniških listov, ni obveznost zdravnikov v času stavke.
“Predlagamo, da pacienti, ki v času zdravniške stavke ne pridobijo potrebne dokumentacije, od ministrstva za zdravje zahtevajo potrdilo, da dokumentov zaradi stavke ne morejo pridobiti,” so ob tem še zapisali v Fidesu.
Tudi v ZD Ljubljana svetujejo, naj pacienti pri svojem zdravniku preverijo, ali ta stavka ali ne – preko portala za paciente, osebno ali po telefonu. “Vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. V ZD Ljubljana stavka za zdaj poteka kot v minulih dneh. V večini primerov ambulante delajo normalno, do odpovedi terminov večinoma ne prihaja. Do odpovedi terminov ali nezaključenih bolniških staležev prihaja v posamičnih primerih,” so sporočili.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so po drugi strani pojasnili, da so zdravniki v času stavke dolžni zavarovanim osebam zagotavljati zdravstvene storitve, ki so nujne za socialno varnost zavarovancev, mednje pa da sodi tudi obravnava zavarovancev z namenom uveljavljanja njihove začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe.
Slovensko zdravniško društvo: Stavka ne koristi nikomur
Slovensko zdravniško društvo medtem poziva k spoštovanju sporazuma, ki sta ga vlada in Fides v začetku lanskega leta sklenila ob mediaciji društva. “Odločevalci naj čim prej najdejo rešitev, ki bo v korist vsem, bolnikom, zdravnikom in javnemu zdravstvu,” so sporočili iz društva.
Kot so zapisali v današnjem sporočilu za medije, se bo Slovensko zdravniško društvo tudi v prihodnje zavzemalo za ohranitev delovanja javnega zdravstva v korist bolnikov. “Zato pozivamo strani v postopku k spoštovanju sporazuma in opozarjamo, da smo zdravniki le izvajalci zdravstvenih storitev in nismo odgovorni za trenutne razmere v zdravstvu,” so dodali. Ob tem pa so opozorili, da stavka, katere posledice so tudi daljše čakalne vrste in zmanjšanje programov, gotovo ni v interesu nikogar in tudi nikomur ne koristi.
Spomnili so, da je društvo januarja lani sodelovalo kot mediator med vlado in Fidesom ter doseglo sporazum o rešitvi stavkovnih razmer. Sporočilu pa so priložili tudi sporazum, ki je bil 3. februarja lani objavljen v uradnem listu. V omenjenem sporazumu vlada med drugim izjavlja, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki, ter obsoja kakršnokoli obliko nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci.
Sporazum je prav tako predvidel, da se bo do 1. aprila lani oblikoval ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Nove uvrstitve v plačne razrede pa začnejo veljati 1. januarja 2024. Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega stebra ne bi implementirale s 1. januarjem 2024, se je vlada zavezala, da se plačna nesorazmerja za zdravnike in zobozdravnike odpravijo v ločenih pogajanjih s Fidesom.
V ločenem plačnem zdravstvenem stebru v okviru plačnega sistema javnega sektorja naj bi obravnavali še nekatere zahteve Fidesa, vezane na standarde in normative za delo zdravnikov in zobozdravnikov, prenos napredovanj, doseženih v času specializacije, ter karierno pot zdravnika in zobozdravnika z novimi delovnimi mesti: starejši specialist in starejši zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje